Izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič je kritično ocenil, da država govori o zmanjševanju pravic delavcev, ni pa sposobna pobrati davkov, kar je njena osnovna dejavnost.

Kot poglavitno težavo je poleg neplačanih davkov izpostavil še neplačevanje socialnih prispevkov. Število oškodovanih se zvišuje in tudi leta 2010 vzpostavljen sistem dostopa do podatkov o plačanih prispevkih težav ni rešil, saj so sodni postopki dolgotrajni, je povedal.

Milijarde odidejo iz Slovenije
Podjetja, ki tri mesece ne plačajo prispevkov, bi morala razglasiti nelikvidnost in začeti insolventne postopke, je prepričan. Rožiča skrbi tudi, ker gre iz Slovenije v davčne oaze vsako leto okoli 1,8 milijarde evrov. "Postajamo čista mafijska država," je bil oster.

Sodelavec ZSSS-ja Goran Lukič je spomnil na zakonske omejitve in pomisleke pri takšni objavi ter izpostavil, da v času, ko morajo plačevati položnice, "ne morejo jokati". Na vprašanje, kako komentira pomisleke, da bi objava izpostavila tudi podjetja, ki davkov ne plačujejo, ker so tudi sama žrtve plačilne nediscipline, je odgovoril, da smo pred zakonom vsi enaki. Spomnil je na zavezo vlade, da bo seznam neplačnikov javno objavila.

Na leto 43 milijonov več pobranih davkov
Lukič je predstavil več primerov prakse boja zoper davčne neplačnike v tujini. Tovrstne sezname so po njegovih navedbah objavile Hrvaška, Srbija, Grčija, Finska in določene zvezne države ZDA.
Izpostavil je tudi hrvaško akcijo preverjanja izvora denarja ob morebitnem nesorazmerju med premoženjem posameznika in njegovo prijavo prihodkov, nemške odkupe zgoščenk s seznami oseb, ki se izogibajo plačilu davkov, ter italijansko "civilno iniciativo", ki si podatke o davčnih neplačnikih izmenjuje prek družabnega omrežja Facebook.

Glede na hrvaške izkušnje bi lahko javna objava neplačnikov po Lukičevih besedah na letni ravni po grobih ocenah v državni proračun nanesla 43,5 milijona evrov več pobranih davkov. Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič se je zavzel tudi za okrepitev Dursa. Zniževanje plač zaposlenih na Dursu ne gre v to smer, je posvaril.
Vlada sindikatom delno pritrjuje
Na ministrstvu za finance pa so opozorili, da za fizične osebe velja tudi varstvo osebnih podatkov, kar je temeljna človekova pravica. A se strinjajo, da spremenjene razmere zahtevajo ponovni premislek, ali veljavna zakonodaja vzpostavlja pravilno razmerje med potrebo po varovanju davčne tajnosti in potrebo po spodbujanju plačevanja davkov tudi s pomočjo javnih objav dolžnikov.

Menijo, da bi lahko bila morebitna objava nekaterih dolžnikov v javnem interesu, saj bi jih prepričala o tem, da poravnajo svoje obveznosti, da bi se izognili objavi. Tu se s sindikati strinjajo. Ob tem dodajajo, da bi to lahko tudi bolj stabiliziralo javne finance brez dodatnega obremenjevanja rednih plačnikov in da bi tudi enakomerneje porazdelilo davčno breme.

Tisti, ki ne morejo, in tisti, ki nočejo, so obravnavani enako
Ob tem pa so izpostavili, da so med davčnimi dolžniki tudi tisti, ki oddajo obračune, a dajatev ne plačajo, medtem ko tistih, ki goljufajo in jih davčni organ še ni odkril, na seznamu ni. "Zaradi mogočih napak v davčnih evidencah lahko posameznemu zavezancu nastane večja škoda, kot je lahko korist od objave," so posvarili.

Predvsem pa je treba po njihovih besedah vedeti, da so na seznamu enako obravnavani zavezanci, ki nočejo, in zavezanci, ki (trenutno) ne morejo poravnati svoji obveznosti zaradi slabe finančne situacije, v kateri so se znašli ne nujno po svoji krivdi ali so jih v to prisilile splošne gospodarske razmere v državi. Na ministrstvu so zato zagotovili, da bodo pripravili ustrezne rešitve.