Od celotnega davčnega dolga je sicer treba odšteti 500 milijonov evrov, saj so na davčni upravi izčrpali vse možnosti izterjave, zato ga urejajo v posebni evidenci. Dve tretjini davčnega dolga odpade na gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in trgovino s popravilom motornih vozil.
Največji dolžnik je podjetje s 24 milijoni evrov dolga, vendar je v stečaju. O morebitni javni objavi davčnih dolžnikov, podobno kot so to včeraj storili na Hrvaškem, pa v obeh podjetniških zbornicah menijo, da bi to bilo krivično in bi negativno vplivalo na poslovanje.

Izločeni dolžniki z manj kot 4.000 evri dolga
Vlada je od davčne uprave že prejela poročilo o stanju davčnega dolga v prvem polletju letos. Izločeni so dolžniki z manj kot 4.000 evri dolga. Tako sestavljen dolg znaša 809 milijonov, z opozorilom, da je samo 500 milijonov še aktivnega dolga. Priložen je tudi seznam 100 največjih dolžnikov, vendar brez navedbe podjetij ali imen. Od teh 100 največjih dolžnikov jih je 58 že v stečaju in skupaj dolgujejo 275 milijonov evrov.
Podjetniški zbornici proti objavi
Morebitna objava davčnih neplačnikov bi bila krivična in škodljiva, pravi Pavel Sedovnik iz Obrtno-podjetniške zbornice. Z mnenjem soglaša tudi prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Javna objava bi zastrupila poslovno ozračje, je dejal.
Javna objava ostala le možnost
Finančno ministrstvo je ob predstavitvi varčevalnih ukrepov javno objavo seznama navedlo kot možnost, ki jo zdaj še proučujejo. Čeprav se zavedajo omejitev in posledic, tako pravnih kot možnosti napak.
Pospešena izterjava davčnih dolgov
Davčna uprava pa v zadnjih mesecih pospešeno izterjuje zaostale davke. Kot pravijo, jim je to omogočil prenovljen informacijski sistem. Tako so v prvem polletju izterjali za 222 milijonov neplačanih davkov.

Zdenka Balakar, Dogodki in odmevi