Gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, da so država in njene institucije med največjimi neplačniki računov. Vse vlade do zdaj so to ves čas odločno zanikale. A uvedba obveznega pobota je besede oblastnikov postavila na glavo, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik.

Ker ji je zmanjkalo denarja za poplačilo obveznosti v zakonskem 30-dnevnem roku, je, denimo, decembra davčna uprava (Durs) svoj 500.000 evrov vreden dolg prijavila v pobot.

Največ dolžni Pošti
Na Davčni upravi pojasnjujejo, da jim je sredstev za plačilo računov zmanjkalo, ko so vlada in poslanci sprejeli rebalans proračuna in jim zaradi varčevanja odvzeli del denarja. Durs je bil največ dolžan Pošti Slovenije – 423.000 evrov - a je obveznost poravnal v sredo.

"Durs je upošteval določilo zakona. Nisem pa stoodstotno prepričan, ali so to naredili vsi. Je pa to seveda impulz, da je likvidnost problem tudi na ravni države," priznava Igor Verdnik z davčne uprave.

Prazne žepe ima tudi vojska
Od aprila v pobot svoje obveznosti redno prijavlja tudi ministrstvo za obrambo. Do zdaj je prijavilo skoraj 600.000 evrov dolga, pobotali pa so ga le slabih 46.000. S tem sta se Durs in obrambno ministrstvo izognila plačilu 10.000 evrov kazni, 5.000 evrov globe pa je grozilo tudi odgovornima osebama, direktorici Dursa Mojci Centa Debeljak in ministrici Ljubici Jelušič. Zakon namreč določa, da morajo javni organi obveznosti poravnati v 30 dneh, če jih ne, morajo dolg prijaviti v obvezni pobot.

Odhajajočega finančnega ministra Francija Križaniča pa neplačevanje javnih organov v zakonskem roku ni presenetilo. Podjetjem pa svetuje: "Naj dajo še oni v pobot. Mi smo si želeli čim večji pobot. S tem razbremenijo medsebojno zadolžitev."

A kakšen signal to pošilja drugim gospodarskim subjektom, glede na to, da se ne spoštuje zakonsko določenega 30-dnevnega roka?

"Ja 30-dnevni rok se mora spoštovati. Tukaj ni nobenega dvoma. Če ga Durs ni spoštoval, potem je pa treba sprožiti disciplinske postopke," še dodaja.

Šele začetek
Po mnenju dobro obveščenih pa najhujše šele prihaja. Javnim organom naj bi denarja za obratovalne stroške, najemnine, denimo, začelo zmanjkovati že naslednji mesec. Prava kriza pa naj bi nastopila sredi leta.

Z veliko nelikvidnostjo se spopadajo tudi občine. Te so decembra v pobot prijavile za 13 milijonov evrov dolga. Največ sta ga po naših informacijah imeli občini Šmartno pri Litiji in Bled - skupaj skoraj tri milijone evrov.