Direktor DEM-a Vilijem Pozeb je dejal, da so umaknili predlog za izvršbo, s katerim so želeli izterjati dolg, in zgodba je zanje končana. Kot je znano, je leta 2007 takratni direktor DEM-a Damijan Koletnik Zvonu ena odobril posojilo 21 milijonov evrov. 12 milijonov evrov je Zvon poplačal junija lani, drugi del pa bi moral v skladu z dogovorom plačati do konca leta. 4,5 milijona evrov do konca septembra, še 4,5 milijona evrov pa do konca decembra, a je Zvon ena DEM-u ostal dolžan devet milijonov evrov.

Dravske elektrarne so zato na sodišču sprožile postopek za izvršbo, poleg tega pa so razpolagali tudi z nekaj več kot 26.000 delnicami NLB-ja in delnicami dveh skladov iz BiH-a, s katerimi je Zvon ena zavaroval svoje posojilo, a so bile garancije nižje od posojila. Z delnicami zdaj znova lahko razpolaga Zvon ena.

Zvon ena holding bo položaj reševal s prodajami
Od kod Zvonu ena denar za poplačilo dolga, pristojni ne želijo povedati. Predsednik uprave Simon Zdolšek je dejal, da jim je denar posodila finančna institucija, in ne banka. Posojilo so zavarovali z deleži, ki so vredni okoli 20 milijonov evrov, za povračilo dolga pa niso prodali nobene naložbe, je še dejal Zdolšek.

Zvon ena holding, ki je v lasti Gospodarstva rast, to pa je v lasti Mariborske nadškofije, je lani nameril 56 milijonov evrov čiste izgube. Nadzorni svet, ki se je pretekli teden seznanil s težkim položajem družbe, je upravi naročil, naj sprejme vse potrebne ukrepe za normalno poslovanje v najkrajšem mogočem času. Stečaj se sicer upravi ne zdi realen, saj ocenjujejo, da je vrednost njihovega premoženja tolikšna, da zadostuje poplačilu vseh dolgov. K izboljšanju položaja pa naj bi pripomogle prodaje nekaterih deležev, predvsem v T-2, razmišljajo pa tudi o prodaji deležev v Heliosu, Petrolu, Abanki, Cinkarni Celje in drugih družbah.