Lada, učiteljica joge iz Zagreba, je na poletno noč pred devetimi leti iskala prenočišče na Biševu. Ponudil ji ga je ladijski kuhar Lucijo. Pripravil ji je medeno hobotnico in Lada je z njim ostala na otoku. Njun otoški raj pa vsako poletje zmoti 100.000 turistov, ki na gliserjih pridrvijo v Modro špiljo. Lada in Lucijo zato ustanavljata mestni odbor, ki bo združil vse biševske otočane. Mestni odbor bi otoku prinesel zastopnika v komiškem občinskem svetu, ki zdaj mimo otočanov odloča o usodi Biševa.

Mezzo Porat, glavno pristanišče Biševa, v poletni sezoni zasede tudi do 2.000 obiskovalcev dnevno, ki si pridejo ogledat znamenito biševsko Modro špiljo. Glavni otoški pomol je tako blokiran, zaradi česar prebivalci Biševa ne morejo več pristajati na otoku ali z njega odpluti. To jim v poletnih mesecih povzroča velike preglavice, saj so življenjsko odvisni od dnevnega priobalnega ribolova.

Na Biševu stoji tudi stara osnovna šola, ki je delovala do leta 1963. Ta šola zdaj razpada, ker jo je država zanemarila. Devet let je bila v najemu pri enem izmed hrvaških farmacevtskih podjetij, ki se je obvezalo, da bo šolo obnovilo, a jo je pustilo propasti. Zdaj je šola prešla v last komiške občine, ki bi rada v njej uredila turistični objekt. Lada in Lucijo pa se zavzemata, da bi otok dobil šolo v uporabo vsaj v zimskem času. Mestnemu odboru bi lahko nudila zatočišče in postala družabno in administrativno središče otoka.