Na komisiji državnega sveta (DS) je rdeča nit debate tekla okoli tega, da je bil zakonodajni predlog medijske zakonodaje pripravljen na hitro in ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predstavniki medijskih hiš, stroke in sindikatov so bili soglasni v pozivu, naj vlada osnutke zakonov o medijih, RTV Slovenija in STA umakne ter s socialnimi partnerji in strokovnjaki pripravi nova besedila.

Politika bi s temi zakoni poskušala omejiti avtonomijo medijev. "Gre brez olepševanja za poskus vplivanja politike na avtonomijo medijev, bobu je treba reči bob," je bil jasen predsednik komisije Branimir Štrukelj.

Oven: Predlogov ne bomo umaknili

V. d. generalnega direktorja direktorata za medije Ivan Oven je sicer po seji pojasnil, da sredi javne razprave, ki se izteče 5. septembra, predlogov ne bodo umaknili. Dobivajo veliko kritičnih pripomb, a vendarle tudi nekaj predlogov rešitev, kar je ocenil kot pozitivno.

Kot je dejal, se zakoni od faze osnutka do končnega predloga vedno spreminjajo. Trenutno pripombe še preučujejo, zato še ne more povedati, katere bodo upoštevali in katerih ne, poleg tega pa pričakujejo, da jih bodo kar nekaj dobili še v zadnjih dneh pred iztekom javne razprave. Je pa ob tem Oven opozoril, da gre večinoma za kritike, zelo malo pa je koristnih predlogov, ki jih bodo lahko dejansko upoštevali.

Kadunc: Predlogi popolnoma neprimerni

Predlogov enostavno ne more biti, ker so osnutki zakonov – vsaj dva med njimi – za kakršno koli nadaljnjo razpravo neprimerni, se je odzval generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija) Igor Kadunc, ki je pričakoval, da bo ministrstvo samo prekinilo javno razpravo in umaknilo predloge.

Opozoril je, da RTV Slovenija po predlogu jemljejo sredstva, z odsvojitvijo oddajnikov in zvez denimo 10 milijonov evrov, pri čemer jim za normalno delovanje že zdaj primanjkuje 7,5 milijona evrov. Povečana možnost oglaševanja pa bi jim realno lahko prinesla največ dva milijona evrov in pol. "A si kdo predstavlja, da bomo imeli boljši program, eminentne novinarje, če bo imela RTV manj denarja," je vprašal Kadunc.

Za umik predloga zakona

Da spremembe zakona o RTV Slovenija umaknejo iz procedure, je pozvala tudi predsednica sveta delavcev RTV Slovenija Petra Bezjak, po besedah katere so se na ministrstvo za kulturo obrnili s prošnjo za pogovor še pred iztekom roka za javno obravnavo, a odziva ni bilo. Prav tako so nasprotovanje zakonu danes izrazili predstavniki sindikatov, ki zastopajo zaposlene na RTV Slovenija. Med drugim so opozorili, da je v ospredju razprav največkrat televizija in njen informativni program, a gre pri tem le za drobcen segment javne RTV Slovenija.

Veselinovič: STA deluje

Direktor STA-ja Bojan Veselinovič je izrazil bojazen, da je naravnanost sprememb zakona o STA-ju takšna, da nudijo nastavke za to, da STA ne bo ohranil statusa samostojne medijske hiše. "Zakaj spreminjati nekaj, kar deluje? In STA deluje," je poudaril. Kritičen je bil do več predvidenih rešitev. Ugotavljal pa je tudi, da je predlagatelj zanemaril dejstvo, da je celotna medijska industrija sredi velikih tehnoloških sprememb.

Rogelj: V smeri Madžarske

V Društvu novinarjev Slovenije soglašajo, da je zadeve na medijskem trgu treba urediti, a se po besedah podpredsednika društva Primoža Cirmana ne morejo znebiti vtisa, "da gre za del nekega širšega pritiska na medije, nekakšnega discipliniranja vseh medijev, ki ne trobijo v rog z vladajočo oblastjo". Predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Simeona Rogelj je ugotavljala, da predlagani sveženj zakonodaje kaže nastavke za podoben razvoj dogodkov kot na Madžarskem.

Vrsto pripomb je nanizala tudi predstavnica medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Združenja radiodifuznih medijev Irma Butina. Med drugim opozarjajo, da se s predlaganimi rešitvami ukinjajo komercialne radijske mreže in s tem drastično posega v obstoječe poslovne modele ter ogroža njihov obstoj. "Črtanje člena o radijskih mrežah v praksi pomeni ukinitev Radia 1," je opozoril eden od direktorjev Radia 1 Tomaž Čop in dodal, da bo s tem na cesti več kot 300 medijskih delavcev.

Glasba in slovenski jezik

Tako Čop kot Andrej Karoli, ki je zastopal Sindikat glasbenih urednikov Slovenije, pa sta bila kritična, da se slovenska glasba omejuje zgolj na glasbo v slovenskem jeziku, pri čemer sploh ni pomembno, kdo je avtor in kdo izvajalec, ter da med slovensko glasbo ne sodi instrumentalna glasba, ki nastaja v tujini.

V razpravi svetnikov je Matjaž Gams poudaril, da mora RTV Slovenija ostati osrednja slovenska medijska hiša, po njegovi oceni so slovenski mediji kakovostni, vedno pa so možnosti izboljšav. Prepričan je, da vsi skupaj lahko oblikujejo kakovostne zakonske rešitve. Miroslav Ribič pa je opozoril, da brez izobraževanja, kulture in arhiva ni nacionalne RTV-hiše. Prepričan je tudi, da tisti, ki bi poskušal javno RTV narediti poslušno prek financiranja, ne bo uspel, padla bo le kakovost programa.

Na komisiji so spregovorili tudi o predlogu novele zakona o RTV Slovenija, s katero v LMŠ-ju predlagajo spremembo sestave in načina imenovanja programskih svetnikov RTV Slovenija. Člani komisije so podprli predlog, da se opravi javna razprava, tega je podal že LMŠ, o njem pa bo matični odbor predvidoma odločal na začetku septembra.