Ministrstvo za kulturo je predloge sprememb medijske zakonodaje na e-demokraciji objavilo 9. julija. Sprva zelo kratko javno razpravo – zanjo je bilo predvidenih pet dni – so na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, podaljšali do danes. V zainteresirani javnosti prevladujejo opozorila o neprimernosti predlaganih rešitev, ki jih spremljajo tudi pozivi po njihovem umiku.

Največ kritik so deležni predlog drugačnega razdeljevanja RTV-prispevka, po katerem bi tri odstotke zbranega prispevka namenili za STA in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, izločitev dejavnosti oddajnikov in zvez iz RTVS, vzpostavitev sklada za financiranje televizijske produkcije in predlog, da bi imenovanje nadzornikov STA prenesli z državnega zbora na vlado.

Na ministrstvu so pojasnili, da so do petka na predlagano novelo zakona o medijih prejeli pripombe 50 subjektov, na novelo zakona o RTVS pripombe 47 subjektov in na novelo zakona o STA pripombe 27 subjektov. Največ pripomb in predlogov je po njihovih navedbah v zvezi s financiranjem medijev in STA iz RTV-prispevka.

"Nekateri družbeni deležniki predlagajo umik določil, povezanih s spremembo financiranja RTV-prispevka, drugi želijo temeljitejšo rešitev in predlagajo različne koncepte, npr. uvedbo prostovoljnega prispevka, njegovo ukinitev ali uvedbo t. i. deleža RTV-prispevka, ki bi ga plačniki po lastni diskreciji namenjali medijem, ki jih želijo podpirati," so zapisali. Pojasnili so tudi, da je med prispelimi pripombami pozitivno sprejet koncept sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije. "Odločitev o tem, katere pripombe bomo upoštevali, bo sprejeta po koncu javne razprave in natančni preučitvi vseh pripomb in predlogov ter uskladitvi zakonskih rešitev s ključnimi resorji in deležniki," so še napovedali.

Kritični odzivi tudi iz koalicijskih vrst

Kritične ocene predlaganih sprememb medijske zakonodaje ne prihajajo zgolj iz opozicije, temveč tudi iz koalicijskih vrst. Medtem ko v glavni vladni stranki SDS bolj kot ne molčijo, so iz SMC-ja prišla opozorila pred nepremišljenimi posegi v zakonodajo, v DeSUS-u so posvarili pred njihovo škodljivostjo, za NSi pa zakonski predlogi, ki so trenutno na mizi, niso sprejemljivi.

Zakonodajni sveženj je poskrbel za razburjenje tudi v novinarskem cehu. "Pokončati pokončno novinarstvo je jasen namen oblasti, ki si medije predstavlja izključno kot lastno mašinerijo za propagando," je predloge komentirala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. Po njenih besedah je "treba odločno reči ne zlasti udaru na javni servis, tako na RTV Slovenija kot STA".

Drugačne ocene so prišle iz Združenja novinarjev in publicistov. Podprli so predlog o prerazporejanju dela RTV-prispevka drugim medijem. Glede imenovanja nadzornikov STA menijo, da je vseeno, ali jih imenuje vlada ali državni zbor. Po njihovem mnenju pa bi bilo smiselno določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata. Pritrdili so stališču, da bi STA z delom RTV-prispevka dobil več denarja.

V Sindikatu novinarjev Slovenije so se izrekli proti predlaganim novelam medijskih zakonov, ker so po njihovi oceni usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga. Kot so poudarili, so "v prvi vrsti proti zakonsko in ustavno spornemu uvajanju 'medijskega prispevka', to je prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev RTV-prispevka".

Na katedri za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pa so v četrtek predstavili več kot 200 strani dolg zbornik, v katerem 31 avtorjev – profesorjev, novinarjev in urednikov – v 26 prispevkih izraža zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev v Sloveniji. Zbornik prinaša tudi poziv katedre k umiku vladnih predlogov medijskih zakonov iz zakonodajne procedure.

Ministrstvo pri spremembah vztraja

Kljub pozivom k umiku zakonskih predlogov je pričakovati, da bodo na ministrstvu za kulturo vztrajali, saj menijo, da je prenova medijske zakonodaje nujna. Minister Vasko Simoniti je sredi julija na seji parlamentarnega odbora dejal, da ne gre za željo po poseganju v avtonomijo novinarskega dela, ampak za prizadevanje po bolj gospodarnem in odgovornem ravnanju v medijih.

Predsednik republike Borut Pahor je za petek sklical posvet, ki bo namenjen razmisleku o tem, kakšne spremembe potrebuje RTVS, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis.