Pred kratkim je skupina okoli 30 kulturnih organizacij na ministra za kulturo Vaska Simonitija naslovila sedem zahtev. Ministrstvo se je odzvalo na dopis kulturnikov, RTV Slovenija pa zdaj odgovarja na pojasnila ministrstva, povezana z zahtevo številka 5.

Zahteva št. 5: Umaknite predlog sprememb in dopolnitev medijske zakonodaje in v skladu s priporočili in predlogi večine strokovne in zainteresirane javnosti pripravite novega. Zaščitite javno RTV in STA pred uničevalnimi vplivi vsakokratne aktualne politike. Odstopite, če ne nameravate braniti javnega interesa!

ODGOVOR MINISTRSTVA ZA KULTURO (v nadaljevanju MK): RTV Slovenija in STA aktualna vlada ne želi uničiti, za to nima niti zakonske možnosti.

ODZIV RTV SLOVENIJA NA POJASNILO MK: Pojasnilo ministrstva ne drži, saj ima vlada v rokah vse vzvode, da lahko RTV Sloveniji zagotovi zadostna sredstva za delovanje ali pa tudi ne. Prav slednje se je zgodilo letos, ko ni bilo zagotovljenih sredstev za normalno poslovanje, zato mora javni medijski zavod za svoje vsakodnevno delovanje porabljati zadnje rezerve, prvotno namenjene razvojnim investicijam. Tudi za prihodnje leto, ko bodo za tekoče stroške porabljene še zadnje finančne rezerve, RTV SLO še nima zagotovljenih sredstev. Celo več, Vlada ni poskrbela niti za minimalni obseg sredstev, kar bi morala storiti v skladu sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev iz decembra 2018. Dodatni stroški, ki izhajajo iz sporazuma, v primeru RTV SLO za leto 2019 znašajo 2 mio evrov, za 2020 in nadaljnja leta pa 4 mio evrov. Če vlada ne bo zagotovila vzdržnega financiranja RTV Slovenija, bo to dejansko vodilo v nelikvidnost zavoda in posledično v velike težave pri delovanju javnega zavoda. Na to je RTV Slovenija javno že večkrat opozorila, vendar na posvetu pri predsedniku države dogovorjeni dialog še čakamo.

ODGOVOR MK: Večina ljudi je že pozabila, da je podobno ureditev, kot jo mi predlagamo v noveli zakona (delež RTV prispevka, ki bi financiral druge medije) Vlada uzakonila leta 2001 s takratnim 82. členom ZMed. Zakon ni preživel ustavne presoje, Ustavno sodišče je podalo očitke, da niso ocenili, ali bi zmanjšanje RTV prispevka poseglo tudi v finančno samostojnost RTVS, t. j. ali bo poseg v financiranje RTVS poseglo v finančno samostojnost RTVS. Zakon je zato Ustavno sodišče v tistem delu razveljavilo. In tudi trenutni predlog osnutka zakona bi, če ne bomo sposobni dokazati, da ne bo posegal v finančno samostojnost javnega zavoda. Če bi morala RTVS odpuščati, bi to na sodišču zlahka prikazala kot poseg v finančno samostojnost.

ODZIV RTV SLOVENIJA NA POJASNILO MK: Omenjena ustavna presoja (dostopna je TUKAJ) ne govori o odpuščanju, ampak nedopustnosti porabe RTV-prispevka v namene, ki so drugačni od osnovne dejavnost zavoda. Ob tem pa je seveda v tej razsodbi in v razsodbi v primeru presoje 17. -člena ZSFCJA (dostopna je TUKAJ) poudarilo, da je zadostno financiranje RTV Slovenija ustavna obveza ustanovitelja. Ker je jasno, da dodatno slabljenje RTV SLO z obvezo izločanja dela RTV-prispevka v sedanjih finančnih razmerah, ne bi prestalo ustavne presoje. Sprašujemo se o smiselnosti spremembe zakonodaje, ki bo najverjetneje razveljavljena.

ODGOVOR MK: Sedaj z novelo Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAMS) sproščamo določene omejitve, ki trenutno RTVS ne omogočajo, da bi se enakovredno borila na oglaševalskem trgu. Omogočili jim bomo namreč večjo minutažo oglasov na uro predvajanja, kar bo RTVS (po naših ocenah) omogočilo 11 milijonov več zaslužka na leto. To bo povsem nadomestilo izpad deleža, ki ga bo RTVS morala nameniti STA in drugim medijem

ODZIV RTV SLOVENIJA NA POJASNILO MK: RTV Slovenija je že podala svojo oceno, da bi učinek spremembe, če bi se javni medijski zavod odločil maksimirati izrabo razpoložljivega časa, verjetno prinesel dobrega 2 mio evrov sredstev. Zanima nas, kako je mogoče, da ministrstvo za kulturo pri izračunu morebitnih povečanja prihodkov vztraja pri oceni oz. “teoretični možnost” iz obrazložitve. V interesu vseh bi bilo, da od “teorije” pridemo do realnega izračuna, ki je nujen za nadaljnjo obravnavo zakonov. Verjamemo, da bi dodaten dohodek z naslova oglaševanja znašal le 2 mio evra. S temi sredstvi ne pokrijemo niti zdajšnjega primanjkljaja. Torej so vse osnove predloga zakona, ki predvidevajo zmanjševanje sredstev, povsem brez materialne podlage.

ODGOVOR MK: V zvezi z oddajniki in zvezami poudarjamo, da s takšno rešitvijo oddajniško infrastrukturo približujemo zahodnim standardom.

ODZIV RTV SLOVENIJA NA POJASNILO MK: Na tem področju ni nobenih enotnih standardov. Sedanja ureditev je povsem dopustna in daleč najbolj racionalna. RTV Sloveniji namreč zagotavlja okoli 7 mio evrov sredstev za delovanje. Če bi se OE Oddajniki in zveze izločili iz RTV Slovenija, bi to za javni zavod pomenilo 10 mio evrov manj prihodkov oz. dodatnih stroškov. Če bi bil predlagan zakon potrjen, pa bi pomenil tudi “nacionalizacijo” premoženja, saj so bila sredstva, ki naj bi jih RTV Slovenija neodplačno prenesla na novo gospodarsko družbo v državni lasti, kupljena z denarjem plačnikov RTV-prispevka in iz lastnih prihodkov. Država vse od leta 1990 v ta namen ni prispevala niti evra! Nobena zahodna država se izločitve oddajniki in zvezami, ni lotila na takšen način! Vse družbe so bile ustanovljene s strani RTV organizacij samih in so še vedno v veliko primerih njihove večinske lastnice. Podržavila jih je le Hrvaška.

ODGOVOR MK: V zvezi z STA po pojasnjujemo, da je največ negativnih odzivov bila deležna rešitev, da nadzornike STA potrjuje Vlada in ne Državni zbor. Nekateri so vlado obtoževali, da gre za oblastni prevzem tiskovne agencije. A rešitev je mišljena izključno za racionalizacijo medijske hiše. Od zdaj bo namreč potrjevanje nadzornikov izenačeno s potrjevanjem nadzornikov državnih družb pod dežnikom državnih gospodarskih družb SDH.

ODZIV RTV SLOVENIJA NA POJASNILO MK: Manjka pojasnilo, zakaj naj bi predlog drugačnega sistema imenovanja nadzornikov za STA pomenil kakršnokoli racionalizacijo. Postopka imenovanja namreč že zdaj ne plačuje STA.

Poudariti je treba, da je nekoč STA že bil, ne le pod neposrednim nadzorom vlade, ampak celo vladna služba (kot del UKOM-a). Podobno rešitev imajo tudi nekatere druge države EU, spet druge gredo v povsem drugo smer in so državne tiskovne agencije povsem privatizirale. Mi smo skušali najti neko vmesno pot. Tudi, ko je nadzornike potrjeval državni zbor, je bil vpliv politike neizbežen, saj je konec koncev Državni zbor sestavljen iz političnih strank, največ glasov pa imajo stranke koalicije

Vlada sama ni desna vlada, ampak desnosredinska, z dvema močnima levima partnerjema, ki se morata prav tako strinjati s kakršnokoli spremembo

• V zvezi s Skladom slovenske televizijske produkcije poudarjamo, da gre za nov sklad, ki ga zakon predvideva, da bi pomagali slovenskim producentom televizijskih vsebin:
  V sklad bi operaterji (T2, Telemach, Telekom, A1) plačevali določeno vsoto (predlagana 3,5 evra), ki bi financiral izvirne televizijske vsebine,
  
• operaterji že danes plačujejo komercialnemu ponudniku vsebin, saj imajo njihove kanale v obveznih programskih vsebinah (se pravi potrošniku ni omogočeno, da se odloči za paket, ki ne bi vseboval programov posameznega
  komercialnega ponudnika vsebin; če želi katerikoli programski TV paket prek IPTV ponudnikov v Sloveniji, je prisiljen v plačevanje programov, ki jih ne želi),
  
• vizija zakona je torej ta, da bi se ta sredstva, ki jih zdaj operaterji ŽE plačujejo komercialnim ponudnikom plačevali v sklad izvirne slovenske televizijske produkcije,
  
• nikakor ni namen novega sklada, da bi operaterji zaradi dajatve zviševali cene svojih storitev, saj jih na drugi strani zaščitimo pred morebitnim izsiljevanjem ponudnikov programskih vsebin.