Hkrati pa se OZ v novi organizacijski obliki lahko ukvarja tudi s komercialnim razširjanjem analognih in digitalnih programskih in drugih vsebin ponudnikom na trgu. To naj bi bilo za RTV Slovenija celo koristno: "Iz Letnega poročila RTV za leto 2019 je mogoče ugotoviti, da je OE OZ v letu 2019 realiziral 7.896 tisoč evrov prihodkov. Stroški dela v OE OZ-ju so v letu 2019 znašali 2.672 tisoč evrov." Predlagatelj pa molči, koliko je bilo eksternih stroškov, zato naš podatek: bilo jih je za 5.861 tisoč evrov, tako da je imela enota skupaj 8.533 tisoč evrov stroškov. Ali predlagatelj v tem vidi korist izločitve OZ¹? K eksternim prihodkom je namreč treba šteti obračunane interne prihodke v vrednosti 8.888 tisoč evrov ter interne stroške v višini 1.188 tisoč evrov. Skupni rezultat delovanja enote OZ je tako visoko pozitiven, saj je presežek prihodkov nad odhodki 7.075 tisoč evrov. Ta denar se kot del presežka tržnih prihodkov nad odhodki (skupaj z oglaševanjem in drugimi storitvami) uporabi za izvajanje javne službe. Vendar o tem v predlogu ZRTVS-1C ne boste izvedeli ničesar². V primeru izločitve že v letu 2019 bi RTV morala plačevati novemu podjetju 8,9 milijona evrov, skupaj z DDV-jem pa 10,9 milijona evrov.

Ob tem je dobro malo globlje pogledati poslovanje OZ-ja. Po obveznem prehodu iz analognega v digitalno oddajanje televizijskih programov so se prihodki in stroški poslovanja OZ-ja zmanjšali. Trenutno imamo koncesijo za dva multipleksa: v prvem so vsi programi RTV-ja in en program posebnega pomena, v drugem pa le trije komercialni TV-programi in programi TV Slovenija v resoluciji SD-ja. Stroške drugega multipleksa komaj pokrivamo, leta 2022 se verjetno ne bomo več potegovali za obnovitev koncesije. Leta 2017 so najprej programi Proplus (Pop TV, A Kanal …), nato pa še Planet TV nehali oddajati znotraj multipleksa. Kar je bila zelo premišljena marketinška poteza, saj so s tem prisilili kabelske operaterje (in posredno gledalce), da so začeli plačevati višje zneske za programe v paketih. To je zmanjšalo prihodke OZ-ja že leta 2017, celoletni izpad v letu 2018 je bil že 557 tisoč evrov.

OE ODDAJNIKI IN ZVEZE

REALIZACIJA PO LETIH OD 2010 DO 2019 (v tisoč EUR)

Vendar pa jim je uspelo povečati prihodke od neradiodifuznih organizacij za 19 % od leta 2016. Povečali so se tudi prihodki od RTV brez vpliva najema transponderjev³. Razlog je v načinu izračunavanja cene za interni najem. V letu 2019 se je namreč občutno povečala cena električne energije.

Zdajšnja struktura prihodkov kaže, da le polovico prihodkov ustvarijo s storitvami za RTV Slovenija. Kar 40,8 % predstavljajo prihodki, ki jih ustvarijo s storitvami neradiodifuznih organizacij, zlasti operaterji mobilne telefonije. Samo v letu 2019 so se ti dodatni prihodki, glede na leto 2018, povečali za 497 tisoč evrov. Od leta 2016 pa so se ti prihodki povečali za 1.080 tisoč evrov. Preko oddajniških sistemov gredo namreč tudi druge povezave (za državne organe – kontrola letenja, policije, vojske in uprave za zaščito in reševanje). Fakturirana vrednost komercialnih programov se je nasprotno znižala od leta 2016, od 1.679 tisoč evrov na vsega 831 tisoč evrov lani.

OZ bo že v letu 2021 povečal prihodke od oddajanja signala v radijskem digitalnem okolju DAB+. Na osnovi koncesije bosta že letos oddajanje dodatnih programov omogočala drugi in tretji multipleks, ki bosta zajela celotno Slovenijo in omogočila vključitev lokalnih in regionalnih radijskih programov.

Na stroškovni strani ima OZ dve pomembni postavki. Plače, ki so leta 2019 predstavljale 27,5 %, in električno energijo s 24,1 %. Cena te se je leta 2019 povečala, ker je nehala veljati ugodna pogodba za nakup iz leta 2016.

Tudi enota OZ je že šla skozi precejšnjo kadrovsko prevetritev. Konec leta 2010 je bilo zaposlenih 106 ljudi, konec leta 2019 pa le še 84 oseb. Ukinjene so bile stalne posadke na vseh oddajniških centrih, razen na Krvavcu je bil vzpostavljen centralni nadzor v Domžalah, ob opuščenem srednjevalovnem oddajniku. Posledično so se stroški zmanjšali s 3,3 milijona evrov leta 2010 do 2,5 milijona evrov leta 2015. Po tem letu pa so se kljub nadaljnjemu zmanjševanju števila zaposlenih stroški dela zaradi sproščanja omejitev ZUJF-a in sporazuma vlade s sindikati javnega sektorja povečali na 2,7 milijona evrov. OZ zaradi priprave in izvedbe montaž in vzdrževanja sistemov nima več veliko možnosti kadrovskega krčenja. Če se opusti še posadka na Krvavcu, bo število mogoče zmanjšati na pribl. 80 zaposlenih. Vzdrževati je treba 206 oddajniških točk, kjer deluje 275 oddajnih enot digitalnih omrežij (DVB-T) in DAB ter 257 oddajnikov FM, programov posebnega pomena in komercialnih radijskih programov.

Izločitev bi pomenila tudi, da bi morali v novem podjetju zagotoviti znanja in zaposlene, za dela, ki jih zdaj zagotavlja RTV: finančno-računovodsko, kadrovsko funkcijo ter pravne storitve. OZ ima spore z italijanskimi komercialnimi postajami (gre za 10 sporov, posamezni odškodninski zahtevki dosegajo do 500.000 evrov) in tudi še nekaj drugih, predvsem zemljiških sporov. Ta trenutek na osnovi ocenjenih storitev, ki jih za OZ opravljajo službe v Skupnih dejavnostih RTV. Te interno fakturirajo 1.188 tisoč evrov letno.

Omenjamo še stroške amortizacije, ki so se sicer od okoli 2 milijona evrov še leta 2014, predvsem zaradi spremembe amortizacijske dobe, znižali na le dober milijon evrov! Treba je vedeti, da je bila večina opreme za prehod na digitalno oddajanje od leta 2006 do 2013 kupljena iz t. i. razvojnih sredstev – 9,0 milijona evrov, ki ga je RTV dobila z vlaganjem v organizacijo EUTELSAT IGO. Prehod na digitalno oddajanje so sicer praktično v vseh državah podprle vlade, ker je šlo za interes držav, da se sprostijo frekvence za mobilno telefonijo, kar so skozi prodajo koncesij dobro zaračunale operaterjem. Pri nas je ta denar obogatil proračun. Stroške pa je nosila RTV Slovenija! Z dodatnimi "razvojnimi sredstvi" sta bili podprti tudi naložbi za zagotovitev slišnosti v cestnih predorih in izgradnje mikrovalovnega hrbteničnega omrežja leta 2014.

Iz simulacije poslovanja dveh entitet, ki bi nastali iz sedanje RTV, za leto 2019 so vidni vsi učinki, ki bi nastali. Večina skupnih prihodkov in odhodkov se samo porazdeli, saj imamo seveda ločeno knjigovodstvo enot znotraj RTV. Prihodki (eksternim se dodajo tudi interni) iz poslovanja za RTV v višini 133,0 milijona evrov se porazdelijo na OZ d. o. o. v višini 16,8 milijona evrov, ostanku RTV pa se znižajo na 116,2 milijona evrov. Med "normalne" prihodke se namreč "prestavijo" interni stroški za storitve, ki jih za RTV opravlja zdaj enota OZ. Tudi interni prihodki za storitve, ki jih zdaj opravljajo skupne službe RTV-ja, se prikažejo zdaj kot prihodek preostanka RTV-ja v višini 1,2 milijona evrov.

Pri stroških se na novo OZ d. o. o. poleg dosedanjih pojavijo sedanji interni stroški v omenjeni višini 1,2 milijona evrov, pri RTV pa nov fiksni strošek v višini 8,9 milijona evrov, koliko so bili prej interni stroški. Vendar se znesek poveča še za del DDV v višini 1,85 milijona evrov na leto). Višji DDV predvsem dodatni računi za RTV bo povečal stroške OZ d. o. o. za okoli 2,5 milijona evrov.

OZ d. o. o. bi imel tako 5,5 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, ki bi ga v celoti pobrala država. Presežek odhodkov nad prihodki RTV pa bi se drastično povečal. Od 3,2 milijona evrov, izkazanih leta 2019, na 12,2 milijona evrov oziroma za 9,0 milijona evrov! V kolikor pa bi se OZ odločil in poiskal izvajanje storitev, ki jih zdaj zanj opravlja RTV, pa bi primanjkljaj narastel že za 1,2 milijona torej kar na 13,4 milijona evrov.

Predlog ZRTVS-1C nič ne govori o prihodnjih odnosih. Oblikovanje cen bi bilo v celoti prepuščeno vodstvu novega podjetja, ki bi imelo monopolni položaj nasproti RTV! Ker bo imelo tudi novo podjetje prevladujoč položaj na trgu, je verjetno, da bodo sicer cene pod posebno regulativo, kot so tudi zdaj. Velika verjetnost je, da bi se cene povišale. Pojavlja se vprašanje, ali bi novo podjetje OZ d. o. o. sploh ostalo neposredno v državni lasti? Logično bi bilo, da bi se prenesla morda na novi demografski sklad ali v SDH, naloga vodstva pa bi bila maksimiranje dobička (tudi na račun RTV-ja) za vsako ceno. Na drugi strani bi moralo vodstvo RTV-ja minimizirati stroške, ker ne bodo avtomatsko pokriti s presežkom od drugih storitev. Le še 5 do največ 10 % lastnikov TV sprejemnikov ne more sprejemati signala tudi preko kablov. Bi RTV torej še naprej imela oddajanje v "zraku"" (točneje multipleksu) in če: ali v sedanjem obsegu ali pa z opustitvijo določenih oddajnikov? RTV bi zakonske zagotovitve signala lahko izpolnila z obstoječo retransmisijo preko satelita. Zagotovo bi tudi takoj prenehala oddajati TV programe v SD tehniki, ki so zdaj zaradi prostih kapacitet vključeni v multipleks C. Oddajamo jih samo zaradi zelo majhnega števila zastarelih TV sprejemnikov ali konverterjev, ki še nimajo HD možnosti.

OZ znotraj RTV-ja ne zmanjšuje naše osredotočenosti na program, kar je neutemeljena bojazen predlagateljev. Resnica je ravno obratna, kadar koli je bilo treba zagotoviti povezave z oddaljenih prizorišč, so zaposleni v OZ-ju sodelovali z zaposlenimi v produkcijah. To bi postalo v primeru izločitve problem. Razvojni oddelek OZ-ja danes tudi tesno sodeluje z razvojem TV SLO, RA SLO in MMC-jem, kar prinaša nove storitve poslušalcem in gledalcem.

Predlagatelji ne podajo obrazložitve, zakaj bi se ustanovilo novo podjetje v državni lasti in kje je razlog, da (so)lastnik novega podjetja ne bi postal RTV. Zakon o zavodih ne prepoveduje možnosti, da zavod pridobi lastniške deleže v gospodarskih družbah. V 20. členu je takšna možnost predvidena, pri čemer pa zakon zahteva soglasje ustanovitelja. Do tega niti ne bi bilo težko priti, kajti RTV Slovenija bi v novo družbo prenesla vrednost opreme, know how, novi partner pa bi prispeval denar, s katerim bi novo podjetje odkupilo osnovna sredstva od RTV-ja. Kot vemo, so novo podjetje ustanovili ORF, RAI in Finska Yle. V nadaljevanju so zadržale v podjetju razločene deleže. Torej je predlog, da se vrednosti izločijo v novo državno podjetje, nesmiseln.

Na koncu poudarjamo, da je po mnenju strokovnjakov predlagan zakonski čas za izvedbo "izločitve" občutno prekratek. Izločitev OZ-ja iz javnega zavoda in vzpostavitev nove družbe v lasti države je vendarle zahtevno pravno opravilo. Treba je izvesti cenitev celotne aktive pravnega subjekta za to, da se potem lahko opredeli, kakšna je vrednost aktive, ki se bo izločila. Verjetno bi bil potreben tudi revizijski pregled za to, da se potrdi, da je predlagana izločitev ustrezna. Zelo verjetno bi bilo treba narediti še nekaj zahtevnih korakov. Seveda tudi bolj natančno analizo, poslovni načrt tako novega podjetja kot "preostanka RTV".

Ta pa bi v vsakem primeru pokazala, da "ostanek" RTV Slovenija za izvajanje nalog po tem delu nespremenjenega zakona nima zadosti sredstev! Tu pa se potem postavlja vprašanje, če ni s tega vidika zakon ustavno sporen.

Vsekakor je sedanja rešitev, ko se celotna RTV in še posebej OZ trudi pridobiti, dodatne prihodke, presežek prihodkov nad odhodki OZ-ja pa direktno uporabiti za bogatenje programov daleč boljša rešitev. Razen za državni proračun seveda.

^{[1] "Ocenjujemo, da bi se lahko zaradi izločitve Oddajnikov in zvez iz sistema javne radiotelevizije znižali materialni stroški RTV Slovenija."
[2] Tudi v poglavju 3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva ni besede o tem, da bi moral ustanovitelj nadomestiti te dodatne stroške.
[3] RTV je za potrebe radia in TV Slovenija najemal preko OZ transponderje za oddajanje 3 TV programov in radijskih programov na satelitu 16° za 439.000 evrov letno in za potrebe TV Koper/Capodistria in Radia Capodistria na satelitu Hot Bird 13° za 264.000 evrov letno. Letos smo sklenili novo pogodbo za TV Slovenija za ceno 353.000 letno, za 13° pa smo prenehali oddajati.}