Prebivalci osrednjega Balkana si pred tedni, če so si v kinodvoranah ogledali film Noe, gotovo niso niti v najbolj morečih sanjah predstavljali, da se bodo sami že kmalu znašli v središču podobne kataklizme.

Nenadno in obilno večdnevno deževje, ki je padlo na že razmočeno površje, je povzročilo poplave tako rekoč bibličnih razsežnosti, saj so vode zalile površino, večjo od celotne Slovenije.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Tako visokih voda, kot so pretekli teden poplavile Hrvaško, BIH in Srbijo, strokovnjaki ne pomnijo že več kot sto let! Temu primerno je tudi razdejanje, ki so ga za sabo pustile podivjane vodne mase. V vseh treh državah so poplave terjale 58 življenj, prizadetih je več kot dva milijona ljudi, gmotna škoda v kmetijstvu in gospodarstvu znaša več milijard evrov, uničene so stanovanjske hiše, tovarne, šole, prometnice, itd. Po predvidevanjih svetovne banke bo v vseh treh državah zaradi katastrofalnih poplav letos in prihodnje leto tudi nižja gospodarska rast.

Poplavni val pa na srečo ni povzročil le gorja in ogromne gospodarske škode, ampak je zlasti v Evropi hkrati sprožil tudi val sočutja in solidarnosti. V prizadete države je nemudoma začela pritekati najnujnejša človekoljubna pomoč, prebivalcem poplavljenih območij so na pomoč priskočile številne reševalne skupine iz tujine, tudi Slovenije. Je pa vodna ujma razkrila, da je ena največjih "naravnih katastrof" kratkovidnost politikov.

V BIH je namreč reševanje potekalo bistveno počasneje in manj učinkovito kot na Hrvaškem in v Srbiji, saj je zaradi "daytonske ureditve" države tako rekoč nemogoče sprejeti hitro in učinkovito odločitev. V BIH je enostavno preveč ravni odločanja. Se je pa znova pokazalo, da človeška stiska lahko združi tudi ljudi, ki se sicer ne gledajo prijazno. Med vodno ujmo so si ljudje pomagali ne glede na narodno ali versko pripadnost, val solidarnosti pa je zajel tudi druge države. V Sloveniji so se v pomoč poleg države, ki je na prizadeta območja poslala reševalne ekipe iz vrst vojske, policije in civilne zaščite, množično vključil tudi številna društva, človekoljubne organizacije in številni posamezniki.

Razmere na prizadetih območjih so se v zadnjih dneh izboljšale in prebivalci se že vračajo na svoje domove. Vendar pa nevarnosti še ni konec. Zaradi na tisoče poginulih živali lahko izbruhnejo bolezni, številne kraje ogrožajo plazovi, ki so že do zdaj povzročili ogromno gmotne škode, v BIH-u pa so velika nevarnost tudi mine, ki so jih narasle vode odnesle z označenih, a še neočiščenih minskih polj iz zadnje balkanske vojne. Naravna katastrofa pa bo morda razkrila tudi nove dokaze katastrofe, ki so jo zakrivile zločinske roke ljudi. V bližini Doboja so namreč poplavne vode razkrile človeške kosti iz zadnje vojne in Inštitut za pogrešane osebe BIH-a naj bi že kmalu zahteval začetek izkopavanj na tem kraju.