Navijači Borussie in Bayerna so bili vso soboto v središču Londona najglasnejši, rumeno-črne in rdeče zastave so postale precej bolj vpadljive od vse slavne mestne ikonografije.

Gotovo pa je, da je bilo pred odločilno tekmo za naslov Lige prvakov v nogometu v Londonu čutiti povsem drugačne vibracije kot pred tedni, ko je tu potekal FinalFour ali končnica evropske košarkarske elitne lige, ko prav zares tu nihče ni vedel, da London gosti ta pomemben športni dogodek; pri čemer o košarkarskem finalu tudi mediji niso poročali; preprosto košarka tu pač ni doma.

V ponedeljek za Angleže še pomembnejša tekma
Angleški nogometni sladokusci so tekmo med Bayernom in Borussio pričakali z navdušenjem, ob tem pa ne gre pozabiti še dveh prihajajočih, prav tako zelo zanimivih obračunov, ki bosta potekala na isti zelenici kot sinočnji, in ta dva sta nemara za številne v Angliji pomembnejša kot pa vsenemški obračun v zadnjem dejanju Lige prvakov. V ponedeljek, ko je tu dela prost dan, je na vrsti odločilna tekma za zadnjo vstopnico v angleško Premier ligo, v kateri se bosta pomerila kluba prav iz bližnje londonske okolice, to sta Crystal Palace in Watford; v sredo pa bo na Wembleyju še prijateljski obračun med reprezentancama Anglije in Irske.

Angleži z občudovanjem spremljajo Nemce
Angleži, ki so bili nad izkupičkom v letošnjem tekmovanju v Ligi prvakov bridko razočarani, saj se nobeno njihovo moštvo ni uvrstilo niti v četrtfinale, z občudovanjem spremljajo kakovosten dvig in uspehe najboljših klubov iz dežele, ki je sicer njihova nogometna in zgodovinska - in to neizprosna - konkurentka.

Tudi City občutil moč Borussie
V preteklih tednih ali mesecih se je v nogometnih kuloarjih in v medijih veliko razpravljalo o brutalnem Bayernovem zmagovalnem stroju, še posebej po polfinalu, v katerem so Bavarci razmrcvarili Barcelono. Na drugi strani pa so bili sinoči tudi angleški tihi favoriti nogometaši Borussie, ki so v skupinskem delu Lige prvakov z zmago 1:0 in remijem 1:1 za vrat stisnili tedaj še aktualne angleške prvake Manchester City. Navsezadnje je podobno usodo jeseni v dveh obračunih s Schalkejem doživljal tudi londonski Arsenal.

Lewandovski zasluži toliko kot drugoligaški igralci
V tukajšnjih medijih se je veliko pisalo in govorilo tudi o za Angleže kar čudaško nizkih plačah, ki jih imajo nekateri zvezdniki, ki smo jih včeraj lahko občudovali na največjem nogometnem stadionu v državi. 20.000 funtov na teden, kolikor zasluži napadalec Borussie Lewandovski, je pravzaprav primerljivih z vsoto, ki jo zasluži vsak boljši posameznik v tukajšnjih drugoligaških klubih.

London na severozahodu sorazmerno miren
Ker je sinoči vendarle zmagal favorit in obenem moštvo, za katerega je pesti držalo manj nemških nogometnih navdušencev, ki so prispeli v britansko prestolnico, je bila ta po finalu na njegovem severozahodu sorazmerno mirna. Privrženci Borussie za veselje seveda niso imeli razlogov, pri čemer Nemci že pregovorno solza ali pa razočaranja ne utapljajo v potokih piva. Na drugi strani pa so Bavarci in drugi navijači Bayerna tesno zmago proslavili še kar stoično, saj je bila ta vseeno tudi nekakšna kompenzacija za njihov lanski prvaško-ligaški poraz proti Chelseaju na njihovi domači Allianz Areni.

Eden najboljših, najbolj sočnih finalov
Številni nogometni navijači, ki sem jih po tekmi srečeval v mestu, so se vedli vzorno, večina pa je bila - to pa - zaradi dinamike, vročičnosti, pričakovanj, torej zaradi predanega spremljanja skrajno napetega finala vidno utrujena. O obračunu nemških nogometnih velikanov na Wembleyju britanski mediji danes poročajo kot o čudoviti nogometni predstavi, enem najboljših, najbolj sočnih med vsemi finali Lige prvakov - o tekmi polnega tempa, virtuoznih podaj in seveda tudi prav neumorne nemške atletske agresije v dovoljenih merah.

Veliko pohval požela oba vratarja
Večino najvišjih ocen za sinočnjo predstavo na zelenici na Wembleyju so tukajšnji nogometni poznavalci namenili obema vratarjema, Bayernovemu Manuelu Neuerju in Borussijinemu Romanu Wiedenfellerju, podobno tudi Bayernovemu napadalcu Francku Riberyju. A je vseeno zgodba finalnega večera zgodba o nizozemskem napadalnem krilu Arjenu Robbenu, nekdanjem članu londonskega Chelseaja, ki je s sinočnjim odločilnim golom po vrsti poškodb in rezultatskih razočaranj le dočakal zasluženi vrhunec svoje občudovanja vredne športne poti.