Decembra 2013 so bili na predlog vlade sprejeti spremembe in dopolnila zakona o političnih strankah, ki so začeli veljati 1. januarja letos. Med drugim so omejevali višino denarnih prispevkov fizičnih oseb političnim strankam na 50 evrov, regulirali kazni za kršilce in še nekaj malenkosti, ki jih je priporočala tudi skupina držav za boj proti korupciji (GRECO).

Vlada je nekaj mesecev zatem v parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku vložila nov predlog sprememb in dopolnitev, ki naj bi bil namenjen nomotehničnim in drugim, manj zahtevnim posegom v zakon.

Do tu vse lepo in prav. Zatem pa vse narobe. Pretekli teden je bila pozornost javnosti uprta v ustavno sodišče, ki je v rokah držalo poletni koledar in presojalo, katero nedeljo naj obkroži predsednik republike. In odločalo o usodi Janeza Janše. V sosednji ulici pa so članice in člani matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo vladni zakon - tik pred volitvami - amandmirali do neprepoznavnosti.

Prispevni prag, ki gre lahko na roko strankam na posebne predvolilne račune, so skoraj podeveterili (na 420 evrov), kazni za kršilce pa znižali. Prejšnji donatorski znesek naj bi bil prenizek, kot so se izrazili redki, ki so se sploh prijavili k besedi (Prenizek za kaj? Za sledljivost, transparentnost in nadzor?). Decembrske omejitve na področju financiranja strank pa so poslanci kompenzirali tudi z amandmajem, skladno s katerim se lahko do 50-odstotni delež sredstev, ki jih imajo poslanske skupine med mandatom na voljo za izobraževanje in strokovno pomoč (ter zaposlovanje zaslužnih), na podlagi pogodbe z državnim zborom iz proračuna prelije v stranke. Kar je slab prispevek k zagotavljanju zakonodajne avtonomije in nov odločen korak v nadaljnjo strankokratizacijo parlamentarne republike.

Seja matičnega odbora je bila po približno 30 minutah končana. Opozorila predstavnice predlagatelja - sekretarke z notranjega ministrstva - in zakonodajno-pravne službe, da se je namen zakonskih sprememb na široko obšel, pa preslišana. Proti zakonu sta med ducatom (kvorum je nihal) odbornikov glasovali predstavnici Državljanske liste, kar pa gre
morebiti pripisati tudi v usodo vdani načelnosti, ker stranka v naslednjem mandatu najverjetneje ne bo več prestopila parlamentarnega praga. Drugi, opozicija kot tudi razbita koalicija, na čelu s predstavniki strank predlagatelja, so amandmiran zakon podprli.

V sredo je bila na vrsti obravnava na izredni plenarni seji. Odmerjena poltretja ura za razpravo predmetne točke dnevnega reda je bila skrčena na slabo uro. Čez noč so se Državljanski listi pri spoznanju, da tovrstna dokapitalizacija strank v predvolilnem času verjetno vendarle ni dobra ideja, pridružili tudi v Pozitivni Sloveniji. Vodje drugih poslanskih skupin pa so, dozdevno s cmokom v grlu, zakonu napovedali podporo. Vodji poslancev SD-ja in SDS-a sta se predstavitvi stališča poslanske skupine odpovedala.

Zakon je bil sprejet z 48 glasovi ZA, 19 pa proti. Tule je poimenski izid glasovanja.
Nekaj miselnega prostora vendarle pušča tudi molk vlade in notranjega ministrstva, ki po skazitvi njihovega zakona nista glasno protestirala. Namesto njiju je to storilo le društvo Integriteta.
Predvolilni priložnosti primerno je, da se spomnimo navedka Petra Mlakarja, ki je pred dolgimi leti v Gallusovi dvorani Cankarjevega hrama ob odprtju prestolnice kulture odet v mesarski predpasnik in na debelo natrt s svinsko mastjo širokemu avditoriju domačih in uvoženih gostov v pridigi naznanil, da je politika "ohola vlačuga, ki ga ne dvigne nobenemu več". Že pred dobrimi 20 leti je imel prav. Kako le ne biti naveličan, ko pa je za potrebe samofinanciranja demokratični postopek tik pred volitvami postal talec politične oholosti?

Lepe počitnice voščimo. Ne pozabite na brisačo, očala, kremo, kopalke, zadostno količino tekočine in volitve.