Bruselj je prvič objavil poročilo o stanju vladavine prava v članicah Evropske unije, pri Sloveniji ga med drugim skrbita pomanjkanje človeških in finančnih virov za KPK in Akos ter spletno nadlegovanje novinarjev. Predvsem na vzhodu Unije so izražali nezadovoljstvo, še pred objavo pa je madžarski premier Viktor Orban zahteval odstavitev podpredsednice komisije, Čehinje Vere Jourove.

Razprava o vladavini prava je presegla poročilo. Razprava, ki jo je sprožilo v številnih članicah, kaže na to, kako pomemben del v samem bistvu Evropske unije predstavljajo enaka merila za vse. Poročilo tako poudarja, kar velja tudi za Slovenijo, da obstaja veliko napisanega, izrečenega, kar bi bilo lahko dobro, a se vendarle ne pokaže tudi v praksi. Pogosto so institucije, ki bi morale biti neodvisne, nadzorne, finančno in kadrovsko podhranjene, delo medijev pa je označeno vsaj za oteženo, če ne še kaj hujšega.

Poljska in Madžarska sta s svojim kljubovanjem Bruslju in izgubljenimi sodbami na evropskih sodiščih dokaz, da besede same ne rešujejo težav, dialog pa tudi zaradi zapletenih postopkov in glasovanj v Uniji postaja in ostaja sredstvo ohranjanja trenutnega stanja. Evropska komisija, ki se je na poziv Orbana k odstavitvi podpredsednice komisije odzvala jasno in ostro, mora tak pristop ohraniti tudi naprej. Čeprav oster nastop proti državam članicam pomeni verjetno nove in dodatne zastoje pri sprejemanju evropskih odločitev.

Ob tem ima Ursula von der Leyen izrazito nehvaležno nalogo. Po eni strani je nujna idealizacija Bruslja, saj ponuja možnost korektiva in zaščite na evropski ravni pred pretirano pogoltnimi vladami. Po drugi strani pa se seveda prostovoljno podaja v pripis dežurnega krivca za vse tegobe doma – za nekakšnega priročnega zunanjega sovražnika. V obdobju vzpona suverenistične in populistične retorike na vzhodu in v srednji Evropi mora pipici za črpanje denarja dodati odgovornost.

Težava povezovanja evropskega denarja z vladavino prava je, da navsezadnje o kršenju teh določil odločajo članice. Te pa si s pretirano vnemo v Bruslju ne želijo zmanjševati manevrskega prostora za sporno ukrepanje doma. Zgled si sicer postavljajo kar same (in obenem tudi kažejo na jasno dvoličnost) v primeru brexita, saj v preteklih dneh nismo zasledili nikakršne pripombe glede stališča komisije do tega, da London ne bi smel kršiti dogovora o izstopu. To se očitno bo zgodilo, če London ne bo umaknil spornih določil načrtovanega zakona o notranjem trgu. Lahko je drugemu očitati napake, veliko težje se je pogledati v ogledalo.