Izkušnje učijo, da, ko se v tamkajšnji knjigarni Barnes and Noble napovedo največji zvezdniki, in Hillary Clinton to zagotovo je, človek ni nikoli prezgoden. Nisem se motil: vrsta čakajočih pred knjigarno je napovedovala dolg dan, številni so pred knjigarno kampirali čez noč, vrata se niso niti odprla, vrsta za njen avtogram pa se je že vila na Avenijo Park …

Hillary Clinton začetka promocije svoje nove knjige "Težke odločitve" (Hard Choices) v Barnes and Noblu ni začela naključno. Je zadnja res velika knjigarna v New Yorku, druge je požrl Amazon, in ima dovolj prostora za pričakovano tisočglavo množico. Ne pozabimo, družina Clinton je po koncu mandata predsednika Clintona posvojila New York. Fundacija Clinton ima sedež na spodnjem Manhattnu, Hillary je bila dolga leta senatorka države New York, Chelsea pa je postala, po zaslugi tudi svojega priimka, več kot zaželena gostja v tukajšnjih intelektualnih krogih.

Množica mož v oblekah in s kravatami, s sončnimi očali ter slušalkami v ušesih je bila najboljši dokaz, da so varnostni ukrepi že tako rekoč "predsedniški". Zaradi množice čakajočih ni bil njihov varnostni postopek nič hitrejši kot sicer, mrki možje so delali z naučeno rutino, v knjigarno so spuščali skupine največ nekaj petdeset ljudi, epopeja do četrtega nadstropja, kjer naj bi prva dama, senatorka in državna sekretarka vsakemu podpisovala samo en izvod knjige, je trajala ure …

Z enourno zamudo je huronski aplavz množice potrdil, da je "predsednica" tu. Gospa s kakšnim kilogramom in kakšno gubo več, kot smo je vajeni z naslovnic revij, si je že, ko je pri zadnjih vratih na 18. ulici stopila iz limuzine, nadela službeni nasmešek. V rožnati obleki, z nevpadljivim nakitom in dovršeno pričesko je s knjigo v rokah ustrežljivo pozirala kameram, skrbno režirana predstava se je lahko začela …

Kot vedno so bile tudi tokrat ob njej izključno ženske, vtis je, da so moški v bližini Hillary Clinton samo varnostniki in šoferji. Številne bi bile lahko njene hčere, v dobrem in slabem jo nekatere spremljajo že leta in tvorijo njen najožji krog, tako imenovani "Hillaryland". Vsaka od njih pooseblja ambicije, brezkompromisnost, inteligenco, strokovnost, najbrž tudi kakšno znano modno znamko … in pred vsem absolutno predanost Hillary Clinton.

Med njimi seveda nikoli ne manjka Huma Abedin, zanimiva skoraj štiridesetletnica, ki jo je v javnosti težko najti dlje kot poldrugi meter od Hillary. Velja tako rekoč za njeno drugo hčer, zvesta ji je že skoraj dvajset let, kot prava mati, pa morda tudi zaradi svoje izkušnje, jo je Hillary odločno podprla med spolnim škandalom njenega moža, ambicioznega demokratskega newyorškega politika Anthonyja Weinerja ... Če in ko, bomo o Humi Abedin zagotovo še slišali.

Zaradi množice čakajočih, ki je napovedovala, da bo Hillary Clinton pisalo verjetno na smrt utrujena odložila šele čez dolge ure, je bil njen uvodni nagovor kratek in prazen: Pojasnilo naslova knjige pač, "Hard Choices - težke odločitve", zelo državotvorno torej, seveda ne brez razloga, in nič več in manj …

Hillary Clinton v knjigi ostaja zvesta predsedniku Obami, čeprav razkriva, da ni in ne deli vedno njegovega mnenja, ne beži pa niti pred napačnimi odločitvami, kot je bila njena podpora vojni v Iraku. Pripoveduje o dilemah, osebnih in političnih, ko ji je Obama, s katerim sta med kampanjo za demokratsko predsedniško kampanjo izmenjala tudi nemalo nizkih udarcev, ponudil mesto državne sekretarke.

Dobra plat politične memoarske literature v Združenih državah je, da ima praktično vsaka knjiga poimenski seznam. Celotno knjigo bodo seveda natančno prebrali oboževalci Hillary Clinton, profesionalci in njeni politični tekmeci. Številni drugi pa si preprosto ne bodo vzeli časa, da se prebijejo skozi šeststo strani dolg "špeh", ki skozi oči Hillary Clinton podrobno analizira njen čas na čelu State Departmenta, ko je sooblikovala ameriško zunanjo politiko.

Profesionalna dolžnost mi je seveda narekovala, da sem preletel seznam: Slovenije v letih, ko je bila Hillary Clinton državna sekretarka, ni, kar je morda, gledano skozi prizmo naših odnosov z Združenimi državami, celo dobro. Občutek, ki ga morda v Sloveniji ustvarja ameriški veleposlanik, češ da se Združene države ukvarjajo z nami, je velika iluzija. Slovenija ni pomembnejša akterka aktualnih mednarodnih odnosov, kako naj bo: še Jagger nas je na Dunaju pozabil …

Avtobus s sliko Hillary Clinton pred knjigarno in množica aktivistov med množico so izdajali, da je newyorški dogodek veliko več kot samo knjižna promocija. Izdaja knjige je praktično že del njene kampanje za predsedniško nominacijo demokratske stranke. Kot mi je potrdila aktivistka Jennifer McCain, ima državljanska pobuda z naslovom "Ready for Hillary" (pripravljeni na Hillary) že zdaj dva milijona članov in vsakih devet sekund se ji pridruži nov podpisnik.

Mogočna mašinerija Hillary Clinton za predsedniško nominacijo se je torej zganila. Nič ni prepuščeno naključju. Promocijsko turnejo po Združenih državah spremlja serija intervjujev v najbolj gledanih televizijskih terminih. Hillary Clinton se seveda pogovarja o svoji knjigi, a pogovarja se kot državnica, voditeljica, političarka velikega formata z znanjem, karizmo in izkušnjami, skratka z arzenalom predsedniških lastnosti, ki jih ta čas v demokratski stranki ne premore nihče.

V nobenem od intervjujev še ni in ne bo razkrila, ali bo kandidirala, čeprav je seveda na dlani, da prihodnje leto zagotovo ne bo po Centralnem parku prevažala skorajšnjega prvega vnuka; razen seveda, če ne bodo z njo horde fotografov. Ali bo uradno kandidirala, bo Hillary Clinton razrila konec leta ali na začetku prihodnjega. Do takrat pa bo naredila vse v njeni moči, da jo ljudje, državljani, volivci prepoznajo kot pravega človeka za prvo predsednico Združenih držav.

Seveda se Hillary Clinton najbolj zaveda, kako polna čeri je ameriška, najprej seveda znotrajstrankarska politika. Za vrnitev v Belo hišo Brechtovo orožje preprosto ni dovolj. Ankete priljubljenosti so sicer ta čas zelo prepričljivo na njeni strani. A tudi pred šestimi leti ni bilo nič drugače; zdelo se je, da ji demokratske nominacije ne more vzeti nihče, pa se je od nekje vzel čarovnik Barack Obama, ji ukradel javno mnenje ter podporo strankarskih delegatov.