So pa krokodilje solze, ki so jih ob tem točili mediji, bankirji in gospa Šmuc, skrile pomembno sporočilo tega dejanja: BS že dolgo ni več narodna banka, ampak od lastne države neodvisna podružnica Evropske centralne banke.

To, da je Banka Slovenija sodelovala v presežni dokapitalizaciji bank, s katero bi lahko zgradili 20.000 stanovanj, to smo že pozabili. Konec koncev pa stanovanjska politika res ni skrb Banke Slovenija.

Tudi nedavna razkritja o korupcijskih aferah, povezanih s sedaj že privatno ameriško NKBM, se ne tičejo ne Banke Slovenija ne vlade. V slednji sta itak tako bivša premierka kot premier, ki sta obdržala slabo banko, in s tem sebe formalno odvezala odgovornosti za razprodajo v prid tujim interesom. Novi obraz to nadaljuje.

A še večja farsa kot razkrite in nerazkrite lumparije banksterjev je, da se nad njimi sedaj brez ugovora zgražajo prav borci za privatizacijo bank a la gospod Pezdir, pa tudi mladinec stranke, ki je na oblasti uvedla slabo banko, fiskalno pravilo in druge neo-liberalne privatizacijsko-varčevalne dogme evropske črne internacionale.

So pa sto tisočaki podkupnin iz afere AgroRuše res drobiž proti obrestim za stanovanjske kredite, ki jih legalno zaračunavajo zasebne banke: trikrat, štirikrat višje kot v Avstriji, Nemčiji! Je tudi to ostanek komunizma? Bo že treba reči: Niko Kavčič in komunistični ustanovitelji slovenskega bančništva so bili v primerjavi s svobodno-tržnimi bankirji kot samostojne Slovenije tako rekoč moralno neoporečni. Pa narodno-zavedno tudi.

In za konec: guverner je v prid Banke Slovenija povedal še, da z omejevanjem kreditov ščitijo nas, davkoplačevalce! Ki bomo torej kljub privatizaciji in dokapitalizaciji bank v primeru njih bankrota znova pokrili minuse. Dobro so nas.

Lahko noč in srečno.