Tudi po zadnjih neuspehih nogometašev in drugih športnic ni rekel, kot denimo za vsakim dežjem posije sonce. Pa bi skoraj moral, saj je šport glavno psihološko zdravilo narodnega ponosa. Ko ob zmagah skačemo in vpijemo "Kdor ne skače", pozabimo na Adrio, na banke, Mercator in vse druge poraze nacionalnega interesa tistega pravega, ki ni kulisa za javno-zasebne kraje, ampak temelj količkaj nehlapčevske države.

Premier nas sicer rad pozove, naj bomo ponosni na domovino. Bolj malo pa naredi, da ne bi bili vedno znova ponižani in razžaljeni, če nam ni mar le zase, ampak tudi za državo. Predsednik pa ve, država je zdaj vrednost, kot je dejal. Ni več vrednota, le vrednost, ki ima ceno.

To je žaljivo. Tako kot toga birokracija, obskurne kadrovske igre, 60 tisočakov sejnin nadzornikov četrtdržavnega NLB-ja, pa tudi 500 neprofitnih stanovanj v dveh letih ob stokrat večjih potrebah.

Ni slučajno, da mediji ob proračunskih odločitvah radi čivknejo, "vlada deli bombončke", socialne, upokojenske, delavske. Pravzaprav je celo največja, če ne edina razlika med vlado SMC-ja in vlado LMŠ-ja velikost teh bombončkov. Kajti obe vladi sta velike bombone, kaj ogromne torte državne lastnine, skupnega dobrega in naših ponosov delili in še delita tujim finančnim špekulantom, neobdavčenim nepremičninarjem, medicinskim dobaviteljem ipd.

Najrevnejšim bo odvzet bombonček dodatka za delovno aktivnost, največji davčni kolač bodo dobili bolje plačani. Najbrž tudi tisti, ki bodo kreativno izmaknili svoja podjetja višjim davkom na dobiček.

Bo Levica ob vsem tem še ostala vihar v kozarcu vode? Ali pa je kvazisredinska Nova Slovenija vse bolj naravna partnerica te vlade?