Prvi prispevek se nanaša na zaupanje - ker je pač položaj generalnega direktorja tak, da se okoli tega pletejo tudi različni "poznavalski" odzivi. Meni se zdi čisto pravilno, da se na to odzivamo in po potrebi obrazložimo ter - še pomembneje - povemo, kaj ni res. Tudi pogosto pošiljanje zahtevkov za popravke ne daje želenega odziva, kajti med tem se "resnica" že razširi in pogosto številni o njej ne dvomijo.

28. maja je tako Pozareport objavil prispevek Trgovina RTVS. Filli se je z novim direktorjem že prej zdilal za super službo – zato tudi toliko glasov Kaduncu.

Objavljena namigovanja, da naj bi bilo zdaj jasneje, da naj bi dobil 20 glasov zato, ker naj bi Marko Filli kot dober trgovec z menoj sklenil "dogovor (deal)", so popolnoma napačna in brez osnove. Avtor članka je uporabil besedno zvezo "verjetno dokazuje", da naj bi dogovor bil, ko navaja, da so bili drugi pomočniki imenovani za dva meseca, on pa za ves čas mojega mandata. Stvari so veliko bolj prozaične. Ne vem, kolikokrat že ponavljam, da me je Marko Filli 24. aprila ob 8.57 poklical in mi povedal, da bo umaknil kandidaturo. Povedal sem mu, da ga razumem in da bom to informacijo zadržal zase. In to je bilo vse moje "trgovanje" z Markom Fillijem. Torej dokazov, ki bi dokazovali kar koli drugega, ni, ker jih ne more biti!

Posredni dokazi, ki bi lahko napeljevali, da je morda kak dogovor bil, pa ostajajo samo ugibanja brez osnove. Res je, da sem ga imenoval za pomočnika za področje tehnike za štiri leta, ker gre za področje, ki ga obvlada, hkrati pa tudi zato, ker se je dosedanji pomočnik za tehniko Matej Žunkovič močno želel vrniti na mesto vodje Regionalnega centra Maribor za polni delovni čas. Torej je bilo delovno mesto v Ljubljani odprto, za Marka Fillija pa sem prepričan, da bo dober pomočnik za tehnično področje. Sicer ga ne bi imenoval ne za dva ne za več mesecev.

Očitno ima problem z menoj tudi Maja Remi z Nedeljskega dnevnika. Nikoli nisem vpil, "da sem tisti, ki je z delnicami Eutelsata RTV Slovenija prinesel dobiček, o katerem bodo sanjale še generacije". Da se ne bi še naprej pojavljala različna tolmačenja, sem na osnovi dokumentacije napisal obširen zapis in ga objavil na svojem blogu (igorkadunc.wordpress.com). Zapisano sem preveril z Borisom Bergantom, tako da je zagotovo precej verodostojen dokument o dogajanju. Morda je bilo še kaj v ozadju, česar pa nisem vedel. In bistveno: nikoli nisem vpil, da imam zasluge samo jaz, ampak sem vedno uporabljal množino: SMO.

Žal Maja Remi tudi ne ve, da mi v hotelu Lev niso nikoli postregli s pohano viledo. To je sicer Bojan Požar res zapisal v Novicah, vendar so takoj objavili demanti, da nič od tega ni bilo res … In ker je bila v hotelu Lev pred nekaj dnevi prav konferenca MBT Oddajnikov in zvez, ki sem se je udeležil, sem tam v celotnem hotelu iz svojih časov lahko prisrčno pozdravil le dva receptorja. Tako tudi zaposlenih iz Leva, ki bi lahko plasirali to novico, zelo verjetno ni več.

Vesel bom, če mi ne bo treba pojasnjevati zapisov zelo, zelo rumenega tipa. Ampak, kot rečeno, če se ne odzovemo, potem bi kdo mislil, da je vse res. Verjetno bo zanimivo v glavi že v veliki meri oblikovano razmišljanje, kako se najbolje v funkciji programov lotiti gradnje Komenskega 5.