A poveljstvo je na Floridi, v Erbilu pa imamo trenutno samo zastavo, doma pa specialce in njihov ranjen ponos.

Reševanje šestih pripadnikov slovenske vojske iz Erbila se je namesto skrbi za njihovo varnost žal sprevrglo v resničnosti šov in nabiranje političnih točk, in to celotnega političnega vrha, v ospredju pa predvsem predsednik države in vrhovni poveljnik Borut Pahor ter obrambni minister Karl Erjavec, ki ga prihodnjo soboto čaka kongres.

Sorodna novica Slovenski vojaki prispeli v Slovenijo

Oba nista želela niti slišati tako besed vodje slovenskih instruktorjev v Iraku po videokonferenci kot poveljnika Enote za specialno delovanje, da so takšne stvari pač stalnica na takih nalogah in da se vojaki zavedajo ogroženosti, zaradi česar se ti tudi usposabljajo. Raje sta, tako kot celotna politika, razen Levice, ki zahteva umik iz vseh operacij in izstop iz Nata, z všečnimi potezami sledila domačemu javnemu mnenju in političnim vzgibom, kot pa da bi upoštevala varnostne ocene pristojnih obveščevalnih služb in nasvete vojske. In da bi, četudi zgolj s tritedenskim nadaljevanjem misije, dali jasno sporočilo, da smo, tako kot drugi, ki v polni sestavi ostajajo v Erbilu, trden in zaupanja vreden partner – da torej rek, skupaj notri, skupaj ven, pri nas nekaj velja.

Ko se je vrh politike zavedel napake, pa smo bili priča neposrečeni sanaciji in iskanju besedne zveze, s katero bi pokrili za mnoge vojake, predvsem pa tiste, ki so bili v Erbilu, že kar strahopetno dejanje.

Tako so nam najprej govorili o evakuaciji, potem relokaciji, pa o predčasni rotaciji oziroma predčasni prekinitvi kontingenta, namesto da bi jasno povedali, da je šlo za prezgodnji odhod, prezgodnjo ejakulacijo, če želite, s katero pa smo v bistvu kastrirali slovensko vojsko, saj smo iz elitnih specialcev naredili nekakšne bojazljivce, ki morajo zbežati že ob prvem poku.