Hočemo povedati, da se na kosti nove in morebitne koalicije lepi vse več mesa. Zato si je koalicija zaslužila tudi redek privilegij biti analizirana v naši skromni oddaji.

"Nomen est omen …" Nikoli deležniki koalicije niso jasno oziroma nedvoumno poudarili, da kratica njihovega imena Koalicija ustavnega loka – KUL tudi dejansko pomeni to, kar mi mislimo, da pomeni. Se pravi anglosaški izraz, ki v prenesenem pomenu pomeni osebo, ki je poudarjeno mirna, brezbrižna, a vendar izrazito obvladuje svoj čas in prostor.

Preden se zaženemo v kratico, si poglejmo siceršnjo kratičarsko prakso v slovenski politiki. Ki je izrazito neinventivna. V slovenskih političnih kraticah se kot kačji jezik povsod motovili ta nesrečni "S"! Ki je sicer boljši kot pri sosedih, kjer se borijo s "H", ampak če deluješ kot politik v Sloveniji, zanima pa te socialna demokracija, samostojnost, suverenost, svoboda in podobno, si glede kratic že v težavah.

Tudi zgodovinsko gledano smo kratičarska puščoba, če se le spomnimo "TOZD-ov" ali pa "SIS-ov" in podobnih cvetk. Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS"! Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal.

In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool. Na tem mestu trčimo na nekaj težav. Nihče od voditeljev nove koalicije ni cool. Niti približno. Mogoče imajo kje v stranki koga, ki je cool, čeprav dvomimo. Problem je namreč v tem, da se "biti cool" in "biti politik" absolutno izključujeta. Če si "cool", ne greš v politiko, ker si cool ravno zato, ker te politika ne briga. So sicer izjeme; zadnji, če že ne edini cool politik v Sloveniji je bil Aleš Gulič, pa še on se je znašel v politiki bolj po naključju. Od njega sem pa so politiki ali gospodinje, ali obrtniki, ali povzpetniki, ali odličnjaki. Se pravi poklicni in značajski profili, ki nikoli in nikdar ne bodo cool.

Težava je v tem, da biti cool zahteva veliko trdega dela. To ni ne status ne stanje, ki bi si ga človek pridobil brez odrekanja in naporov. Zato se deklarativno sam sebe razglasiti za biti cool zdi točno to, kar politika počne; nekritično prevzeti ali povzeti nekaj, kar so izumile, promovirale in ustoličile številne generacije, ki jih je politika dosledno marginalizirala.

Tisti, ki so bili v zgodovini cool, so bili razredni sovražnik etablirane politike, in to da hoče postati cool tudi politika, pomeni po drugi strani žalostno dejstvo, da je "coolost" postala mainstream. Edina sreča je, da sveti zakrament "biti cool" posameznik prejme od okolice … Tako samozvanci, samopromotorji in seveda slovenski estradniki, po novem pa očitno tudi politiki, tega žegna niso in nikoli ne bodo dobili …

Kar pa ne pomeni, da je za koalicijo KUL vse izgubljeno. Ravno nasprotno. Če se dnevnopolitično ozremo nekaj mesecev nazaj – današnja koalicija KUL je bila na začetku letošnjega leta še vlada. Ki se je skregala in dopustila zdajšnji garnituri, da pride s svojimi delovnimi stroji izravnat gradbišče. Tisto je bilo eno najbolj "nekul" dejanj slovenske politične zgodovine. Danes se delajo, kot da se razpad Šarčeve vlade ni zgodil, kot da imamo ljudje politični spomin kanarčkov – kar je spet definicija "nekulosti"!

In če bi zarotniki hoteli, ne sicer postati cool, a vsaj stopiti na to pot, bi se morali na eni svojih konferenc opravičiti za dogodke iz februarja tega leta. Priznati svoje napake, prositi odpuščanja in obljubiti ter začeti izvrševati novo perspektivo republike Slovenije. Kaj podobnega bi storil Clint Eastwood, ki je cool po definiciji.

V nasprotnem pa vedno obstaja še nekaj možnosti. "Koalicija ustavnega loka" se da na srečo zgibati še v nekaj kratic. Med njimi se zdi "loka ustavnega koalicija" posebej primerna. Ob tem, da ima svojo politično sporočilnost, promovira tudi prav posebej kakovostno čebulo Dravskega polja.