Te dni se pripravlja objava velikega odkritja, ki ga nekateri v slovenski literarni zgodovini že danes označujejo za enako pomembnega, kot je bilo odkritje Brižinskih spomenikov. Skupina raziskovalcev iz najuglednejših literarnozgodovinskih ustanov pri nas se je s komparativnim študijem različnih virov dokopala do obstoja ne le izjemne literarne dediščine, temveč tudi do pozabljene zgodovinske osebnosti, ki je bila med Slovenci do danes povsem neznana, da ne rečemo namenoma prezrta.

A lepo po vrsti; raziskovalci so s temeljnimi študijami najprej ugotovili, da v slovenski zgodovini manjka lik, oseba, za katero so vedeli, da obstaja, a je nikoli niso mogli dokazati. Podobno kot so Pluton odkrili zaradi motenj v krožnicah preostalih planetov, so tudi s študijem posrednih virov iskali izginulo osebo … Ta oseba, literarnozgodovinska veda jo je imenovala "slovenski junak X", pa je po skoraj dveh desetletjih intenzivnega študija končno dobila ime. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega - slovenskega.

Prvi namigi o življenju Karla Velikega - slovenskega se pojavijo v psalmu iz trinajstega stoletja, ki so ga našli v knjižnici samostana v Stični.

O gospod, prinašam ti daritev!
V hišo, vsem nam skupno, in bodi mir s teboj.
Mir s teboj in s pokojninsko blagajno,
ki naj hrani in nahrani
našo čredo, državno banko
in našo sredinsko stranko …
Mir s teboj, o gospod, mir s teboj.
Usliši nas, Karl!

Karl Veliki - slovenski se je v fragmentih v starih spisih pojavil večkrat, a raziskovalci so pomotoma mislili, da gre za frankovskega vladarja iz osmega stoletja. Šele najnovejše raziskave so s tem, ko v slovenskem zapisu imena ni "e-ja", ugotovile, da gre za naše gore list. Obstaja pa med obema velikima likoma svetovne zgodovine podobnost ... Tudi naš Karl Veliki se je rodil v frankovski državi; in sicer na njenem zahodu, na ozemlju, ki ga danes poznamo kot Belgijo.

Pomemben namig o obstoju neznanega slovenskega junaka so raziskovalci že pred leti našli v srednjeveški francoski literaturi. Tam je v enem viteških epov omenjen tudi Karl slovenski …

Trubadurji so že peli žalostinke, "Desusov junak v hladnem leži pokoju".
A oni čudežno vstane in se vrne kot mesija; pozdravljan – in čaščen
od tistih, ki so mu hrbet obrnili ter v stranko žensko zvitorepo namestili.
S četico najzvestejših, zgolj s petimi poslanci
(vsi po vrsti stari znanci),
se na Rosinantu odpravi po premierstvo, ki pritiče mu po rodu.

Med raziskovanjem je literarne zgodovinarje begalo dejstvo, da se je v zgodovini v slovenski zavesti ter tako v ljudski kot umetni epiki obdržal Matija Korvin, ki smo ga slovenili kot Kralja Matjaža, vedenje o Karlu Velikem - slovenskem, pa se je izgubilo. Del razlage je najbrž v tem, da so bila slovanska plemena od nekdaj močno naklonjena Ogrom, kar se vidi še danes, ko smo Slovenci podložni Madžarom. Tako je zaradi dobrikanja Ogrom za naše lastne junake enostavno zmanjkalo ljudske pozornosti.

Da se šele danes učimo o Karlu Velikem - slovenskem, pa je krivo tudi to, da se v različnih obdobjih Karl pojavlja pod različnimi imeni. Viri ga tako omenjajo kot: Karla upokojenega, Karla železobetonskega, Karla obrambnega, Karla od kant, Karla odstopljenega ali pa kot Karla Erjavega. Tako so morali raziskovalci skozi mukotrpno analizo, da so ugotovili, kako se za vsemi temi nazivi skriva ena in ista oseba.

Mogoče najlepši dokaz za življenje, delo in obstoj Karla Velikega - slovenskega pa je zgodnjebaročni sonet, najden v zapuščini Matija Čopa. Njegov akrostih da ime DESUS:

Dajmo zapeti pesem v daljavo
O njem, ki mu bilo ime je Karel
Vsako ministrstvo, ki ga željan ugleda
V njem blodnjavo vzbudi skušnjavo.

Edini poklican znal je preživeti,
ko drug za drugim padli so mandati.
Znal postati član je mnogih kabinetov
Vešče parlamentarni spletkam se upreti.

Sovragi so trdili, da ga je pobralo,
Da ga zasenčila je prleška lepota.
Karlu se vse to ni nič poznalo.

Usoda ga ponovno vidi v sedli
Upokojenci voljno nastavljajo mu lica
Ne Janša, ne levica ga ne bodo zmedli …

Slava mu!