Prva ugotovitev je temeljna. Sploh ne vemo, ali smo pri izbiri predsednika komisije in pri prihodnji sestavi komisije kaj sodelovali … Če že vemo, v kolikšnem odstotku smo sodelovali pri demokratičnem sestavljanju evropskega parlamenta, smo se pri izbiri predsednika evropske vlade držali bolj ob strani. Edini vir, ki ga imamo, naš predsednik vlade, je lepo pojasnil, da on pri izbiri nima kaj razmišljati, in da bo videl, ko bo videl, ter se potem odločil, če se bo, in ko se bo odločil.

Za to izjavo je razmišljujoči lahko našel dve interpretaciji. Ali je naš predsednik vlade skrajno pragmatičen, ali pa je Lolek. Obstaja tudi še ena, malo verjetna možnost, da je Bolek … Za dobrobit naroda sicer upamo, da je samo pragmatik, ki je z materinim mlekom pil razmerje sil v Evropi in se temeljito izmojstril v slovenski ponižnosti pred velikimi. Da je res tako, in da na srečo predsednik vlade ni ne Lolek in še manj Bolek, nas je prepričala informacija, katero od ministrstev oziroma katerega od resorjev oziroma katerega komisarja si želimo Slovenci. Izrazili smo željo, da bi imeli komisarja za širitev. In ta želja najlepše govori o naši skromnosti, neambicioznosti, pragmatičnosti in lepi vzgoji.

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje »Evropska soseska politika in širitvena pogajanja«, je ob ministrstvu za »Raziskovanje rude in tratenje časa«, ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.

V naslednjih nekaj vrsticah bomo poskusili odkriti zapleteno strukturo politične misli, ki je vladajoče pripeljala do tega ministrstva. Najprej in na začetku; na tem ministrstvu ne bo treba nič početi. Evropa se namreč ne bo širila. Vsaj za časa našega življenja ne. Da je bila zadnja širitev strel v koleno, je Evropa ne nazadnje pokazala s postopki ob ustanavljanju nove komisije. Petelini, ki so po nekaj letih v skupnosti hoteli zavladati kokošnjaku, se danes z oguljenim perjem skrivajo v prašnih luknjah. Biti na čelu oddelka, ki se bo bavil z nečem, česar ne bo, se zdi izjemno privlačna služba. Naš komisar se bo z vsem svojim bitjem zavzemal za nič in ker nihče od njega ne bo nič pričakoval, bo njegov mandat že vnaprej obsojen na uspeh. Še več; ker so bruseljski komisarji iz Slovenije, ki so doslej vodili pomembne resorje, izjemno visoko na lestvicah priljubljenosti v domovini, ne dvomimo, da bo komisar za nič postal najbolj priljubljen slovenski politik.

Drugi motiv za vodenje komisariata za širitev pa korenini v ne tako daljni preteklosti. Nekako se nam Slovencem dozdeva, da izjemno dobro poznamo situacijo na zahodnem Balkanu, kjer se seveda najbolj veselijo širitve Evropske unije. Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo. Kakorkoli; vsa leta skupne države so nas zahodni Balkanci gledali nekoliko zviška. Če pa bi dobili pisarno za širitev, bi lahko ponosno korakali po vaških poteh zahodnega Balkana in s korenčkom na palici predavali o veličini evropske povezave in kako pot do tja vodi preko nas. Kompleksi mnogih generacij slovenskih politikov bi se pozdravili v trenutku, kajti ni ga lepšega, kot pojesti krožnik skadarlijskih čevapov, ki so pripravljeni s strahospoštovanjem.

Obstaja pa možnost, da je ta pamflet popolnoma zgrešen in je naše evropske lobiste in njihove asistente pri metanju očesa na širitev vodila daljnosežna politična intuicija. Kajti zna se zgoditi, da bo ministrstvo za širitev kmalu postalo izjemno pomembno ministrstvo. Širila se Evropska skupnost res ne bo več, se bo pa krčila. Ne le brexit. Mnogi populisti so postali to, kar so, s kritiziranjem evropskih institucij in z bolj ali manj prikritimi grožnjami o izstopu. Če se recimo le spomnimo tez o nemško-francoskih vlakih, pa o različnih hitrostih v Evropi – vse to nas utrjuje v prepričanju, da Evropa ne bo več dolgo monolit, kot smo ga poznali teh nekaj zadnjih desetletij.

"In če že ne bo širitve Evrope, zagotovo pa bo njeno krčenje … kateremu komisarju bi ga lahko naprtili? I, dajmo ga komisarju za širitev, tako da ga imenujemo še tudi za komisarja za krčenje!"

Krčenje je isto kot širitev, le v obratni smeri. Nazaj v boljšo prihodnost, pa je nekaj, v čemer Slovenci blestimo.

P. s. Če bomo Slovenci na čelu brexita, hunexita, polexita in seveda italexita, bo naša cena v Evropi zrasla do neslutenih višav. In da se nekaj kuha, smo zavohali tudi na Valu 202, kjer imamo zdaj že nekaj let na Exitu izjemno močno delegacijo.