Čas visokih rejtingov, potem ko je vlada zaprla nekatere fronte, se je dogovorila z javnim sektorjem, istočasno pa je v njena jadra pihal veter gospodarske rasti, ne bo več samoumeven.

Šarec je v položaju teflonskega politika zamenjal Karla Erjavca, saj se občasne afere in politične napake nanj niso nalepile ali pa je težje zgodbe s pomočjo človeka za posebne naloge iz kabineta, državnega sekretarja Damirja Črnčeca, učinkovito preokviril. Dosežki vlade so šli predvsem na konto priljubljenosti njegove stranke LMŠ, preostale koalicijske stranke pa so ostajale globoko v senci, od tod tudi njihova nervoza. Afera Šoltes, po kateri je padel ključni operativec LMŠ-ja Brane Kralj, ki ji je sledilo še razkritje o možnih povezavah Črnčeca z dobaviteljem jedrske opreme, ameriškim Westinghousom, je neke vrste točka preloma, po kateri so snete marsikatere rokavice. Koflikti na političnih relacijah in med centri moči, ki imajo iz kapitalskih komandnih sob tudi mnogo realpolitičnih interesov, so se zgostili.

Zaupanje med koalicijskimi partnerji je porušeno, kar ilustrira v zadnji fazi oster spopad v energetiki za obvladovanje državnih družb SODO, Eles in Borzen. Alenka Bratušek loputa z vrati na vse strani. Zdravstvene reforme ni, Levica pa je medtem že precej daleč prignala pogovore o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Po Umarjevi prognozi gospodarskega ohlajanja, četudi je Slovenija še vedno na varni strani radarja, so sledili predlogi prvih resnejših varčevalnih rezov. Dokler politika predvsem deli, ima relativni mir, poslej bodo ljudje bolj občutljivi. V resnici je v dani situaciji za Šarca še sreča, da Janez Janša že dolgo ni bil tako šibek in (samo)omejen v monolitnem bazenu prepričanih, čeprav je SDS relativno zmagala na zadnjih trojih volitvah: parlamentarnih, lokalnih in evropskih.

Smo v času, ko bo Šarec moral pokazati bistveno več, kot je krmarjenje med prepričljivimi javnimi nastopi, kjer z ljudem priljudno retoriko predvsem pomirja in govori dobre novice. In ne bo dovolj ugotovitev, ki jo je večkrat postregel v zadnjih dneh: da ima pač manjšinsko vlado, pri resnejših ukrepih, spremembah pa so si zobe polomile bistveno močnejše vladne posadke.