Zgodba spominja na grško dramo, v kateri še vedno čakamo na razplet. Dva giganta, vlečna konja idrijskega in slovenskega gospodarstva, Kolektor in Hidria sta si v laseh zaradi morebitne prodaje Hidrijinih delnic Kolektorju v skupnem podjetju FMR. Hidria potrebuje denar za poplačilo dolgov bankam, predvsem Gorenjski banki, Kolektorju pa se nikamor ne mudi. Zadnja ponudba naj bi bila 30 milijonov evrov, a so jo pri Kolektorju zavrnili, saj da je dejanska vrednost precej nižja kot takrat, ko je delnice kupila Hidria.

Konkurenca med družbama prehaja v sovraštvo, celo med delavci se sliši, da ena družba prevzema najboljše kadre iz druge. Tisto, kar eni imenujejo sinergija, temu drugi pravijo sovražni prevzem, nam je odnose med Kolektorjem in Hidrio pojasnil idrijski župan Bojan Sever.

Zgodba pa se ni končala s propadom prodaje Hidrijinih delnic v FMR-ju. Igralci so začeli nastopati zunaj odra. Proti Stojanu Petriču, direktorju Kolektorja, so vložili ovadbo, češ da je izčrpal podjetje FMR in da je denar zdaj na njegovih zasebnih računih v davčnih oazah.
Pri Nacionalnem preiskovalnem uradu so potrdili, da proti neimenovani osebi vodijo predkazenski postopek zaradi suma zlorabe položaja. V časopisu pa lahko preberemo, da se okoli Stojana Petriča stiska obroč.

Ko ne moreš nič doseči z odvetniki, se obrneš na medije
V Kolektorju vse obtožbe zanikajo in poudarjajo, da so eno najuspešnejših podjetij pri nas, da so v 50 letih svojega obstoja postali prava mala multinacionalka in da zagotavljajo 3.000 delovnih mest. Po njihovem mnenju stoji za medijskimi napadi Hidria in njen lastnik Edvard Svetlik. Zanimiva pa je še ena podrobnost. S prstom pokažejo tudi na PR-agencijo, ki pri tem sodeluje. Naš vir pravi, da je pač tako - ko ne moreš več nič doseči z odvetniki, se obrneš na medije. Pri tem pa ti pomaga PR-agencija, ki sodeluje z novinarji in uredništvi. Ti objavijo naročeno zgodbo, drugi pa to povzamejo.

Zelo verjetno je, da bodo pri Kolektorju udarili z istimi sredstvi. Tako bomo verjetno kmalu opazili prispevke o zadolženosti Hidrie, znašala naj bi okoli 160 milijonov evrov, pa o pritiskih bank, ki zahtevajo poplačilo dolgov, zaradi katerih se tako mudi s prodajo delnic podjetja FMR, in konec koncev o samem Hidrijinem lastniku in njegovi družini, ki da živi zelo razkošno, medtem ko v podjetju stroške znižujejo s pomočjo slabo plačanih agencijskih delavcev iz jugovzhodne Evrope.

Po agencijskih delavcih tudi agencijski novinarji
Tisto, kar nas pri tem še posebej zbode, je razkritje, da poleg nizko plačanih agencijskih delavcev obstajajo tudi "agencijski novinarji in uredniki". To, koliko so ti plačani, je seveda poslovna skrivnost. Dobro pa se je zavedati, da so nekatere stvari, ki jih preberemo ali slišimo, posebej naročene.

Zgodba o Idriji je še vedno uspešna zgodba. Ne vemo še, ali bo imela srečen konec. V prihodnjih letih naj bi tam zaposlili več sto inženirjev in tehničnih strokovnjakov. Po besedah župana Bojana Severja pa bodo skušali razviti tudi razne storitvene dejavnosti, v katerih bi lahko zaposlili tudi kadre z družboslovno ali kako drugo netehnično izobrazbo. Zelo pomembno je, da poleg uspešne industrije razvijajo tudi poslovno okolje. Tako imajo načrte za razvoj turizma, odpreti nameravajo geopark. Pri tem pa upajo, da jim načrtov ne bo prekrižal vse bolj sovražen odnos med sosedoma, ki že vstopa slovenski medijski prostor.