V nedeljo, 27. aprila, bo namreč papež Frančišek za svetnika razglasil dva od svojih predhodnikov, Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Bo rimska občina, ki je že leta na robu bankrota, kos organizacijskim in logističnim izzivom?

Petnajst peklenskih dni, med katerimi bo Rim, kot vse kaže, znova v središču sveta.

Od Križevega pota ob rimskem antičnem Koloseju, ki ga bo v petek vodil papež Frančišek, do prvega maja imajo Italijani: velikonočne praznike, 21. april, ko Rimljani praznujejo rojstni dan Rima, 25. april, ko vsa država z državnim praznikom obhaja dan osvoboditve izpod nacifašizma, 27. april, dan slovesne razglasitve pokojnih papežev za svetnika, in tradicionalni prvomajski sindikalni glasbeni koncert pred baziliko svetega Ivana Lateranskega.

6400 mestnih policistov, 4328 parkirnih mest za avtobuse znotraj mestnega obzidja, 2630 prostovoljcev Civilne zaščite, ki bodo samo med vatikansko slovesnostjo delili štiri milijone steklenic z vodo. Postavili bodo tudi 980 kemičnih stranišč. Milijoni romarjev in turistov in več tisoč turističnih avtobusov lahko krhko mestno infrastrukturo povsem spravilo na kolena. Ni torej presenetljivo, da je bila tiskovna konferenca župana Ignazia Marina v začetku aprila polno obiskana. In kakšen je županov bojni načrt?

Do začetka praznikov je bilo zasedenih 90 odstotkov mestnih prenočitvenih zmogljivosto, ki segajo od samostanskih romarskih prenočišč in mladinskih hostlov do družinskih penzionov »Bed & Breakfast« in luksuznih hotelov s petimi zvezdicami.

Rimska občina, ki jo pred bankrotom rešujejo zgolj finančne injekcije italijanske vlade, finančno tolikšnega zalogaja sama niti približno ne more požreti, zato bo vlada dodatno financiranje prispevala tudi za ta »izredni« romarski dogodek.

V mestne blagajne bodo romali tudi prihodki od turističnih taks: vsak avtobus, ki bo želel s turisti in romarji na krovu vstopiti v mesto, bo moral poleg dovolilnice, ki je osnovni pogoj, plačati še 50 evrov takse. Turistično takso plača tudi vsak tujec, ki prenoči v mestu: evro na dan v kampih in romarskih prenočiščih, dva evra v družinskih penzionih ter hotelih od ene do treh zvezdic in tri evre v hotelih s štirimi in petimi zvezdicami.

Če bo naval preživela, bo rimska mestna občina torej tudi mastno zaslužila. Če pa bo denar porabila za vzdrževanje svojega urbanega bisera, bomo še videli. Tožilske preiskave kažejo, da tudi v Rimu ogromne vsote denarja poniknejo s korupcijo in zlorabo javnih sredstev, za vzdrževanje mestne infrastrukture, za občinske šole in vrtce, za javni promet pa ga zmanjka.

A Rim je muzej na prostem. Vzdušje starodavnega mesta, ki na vsakem koraku razkazuje arheološke in arhitekturne plasti svoje dolge in bogate zgodovine, je neprecenljivo. In turist, romarski ali ne, se po statistiki v mestu zadrži le od dve do tri noči; odide, še preden ga razpadajoči javni sistemi zares prizadenejo. Drugo veliko rimsko sporno vprašanje je klientelizem. Občinska podjetja za komunalne storitve, za javni prevoz, električno energijo in vodo, kot kažejo zadnji korupcijski škandali, pogosto služijo za zaposlovanje političnih kadrov strank vsakokratne županove koalicije, njihovih prijateljev in sorodnikov.

Od 18. aprila do prvega maja bodo za ves promet zaprli Ulico Imperialnega foruma, ki povezuje Beneški trg s Kolosejem in s katero je Benito Mussolini neusmiljeno na dvoje presekal arheološke ostanke gospodarskega, upravnega in političnega središča antičnega Rima.

Tu in na druga turistično strateška mesta bodo namestili tudi orjaške videozaslone, na katerih bo mogoče spremljati slovesnost kanonizacije pokojnih papežev na Trgu svetega Petra.

In Katoliška cerkev? V noči s sobote na nedeljo bodo odprte vse cerkve v središču Rima, v katerih bodo maše v različnih jezikih, na katerih se bodo verniki lahko duhovno pripravili na nedeljski obred.

Finančno je cerkvene stroške in prihodke nemogoče oceniti. Monsinjor Liberio Andreatta, ki vodi vatikansko romarsko organizacijo, je na županovi tiskovni konferenci dejal, da bo stroške organizacije, pri tem je omenil samo videozaslone, na trgu svetega Petra poravnala Cerkev — kaj še, ni povedal.

Cerkev ima v romarskih domovih in drugih cerkvenih strukturah v Italiji več kot 200.000 postelj, vatikanske muzeje, kjer za vstop plačate 15 evrov, letno obišče pet milijonov turistov. Vatikanska banka IOR je v bilančnem poročilu, prvem v zgodovini, ki ga je javno objavila, zapisala, da je imela v letu 2012 86 milijonov evrov čistega dobička. To je le nekaj uradnih podatkov o vatikanskih financah.

Duhovna vrednost sodelovanja na slovesnosti kanonizacije dveh najbolj priljubljenih pokojnih papežev dvajsetega stoletja je za vernike neprecenljiva in neizmerljiva.

Njen materialni izkupiček pa je za zdaj neznan.