Naše vzhodne sosede Madžare letos čaka t. i. volilno superleto. Že to nedeljo bodo volivci izbirali nov parlament, konec maja bodo tako kot v preostalih članicah Evropske unije volili svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, jeseni pa jih čakajo še lokalne volitve. Kot vse kaže, bodo politične odločitve še naprej trdno v rokah dozdajšnjega premierja Viktorja Orbana in njegove desnosredinske stranke Fidesz, ki sta pred štirimi leti tako rekoč pometla s takrat vladajočimi socialisti.

Viktor Orban in njegova stranka Fidesz sta pred štirimi leti na svobodnih in poštenih volitvah odpihnila z oblasti do tedaj vladajoče socialiste. Madžarska se je namreč znašla na robu finančnega zloma, socialisti so uvedli stroge varčevalne ukrepe, na dan pa je prišlo tudi, da so socialisti lagali ljudem o dejanskem stanju v državi, in sicer z namenom, da zmagajo na volitvah. Cena, ki so jo plačali in jo verjetno v prihodnje še bodo, je visoka. Orban ni le premočno zmagal na prejšnjih volitvah, ampak bo to zmago skorajda gotovo ponovil tudi v nedeljo!

Skupaj s koalicijsko partnerico je Fidesz na prejšnjih volitvah dobil toliko glasov, da je v parlamentu zasedel več kot dve tretjini poslanskih mest. To jim je omogočilo, da so Madžarsko dejansko oblikovali po svojih predstavah. Orban je spremenil ustavo, omejil pristojnosti ustavnega sodišča, vse najpomembnejše institucije, vključno s položajem predsednika republike, je zasedel z zvestimi ljudmi, omejil je svobodo medijev in na novo napisal volilni zakon. Vse te spremembe so v Evropski uniji in ZDA sprožile številne kritike in tudi grožnje s sankcijami. V nekaterih primerih je Orban nekoliko popustil, večinoma pa nadaljuje smer, ki si jo je začrtal. Zaradi svojega - po mnenju številnih kritikov avtoritarnega - načina vodenja države si je prislužil celo vzdevek Viktator.

Ker je v iztekajočem se mandatu spremenil tudi volilni zakon, se mu po mnenju številnih analitikov ponovno obeta dvotretjinska večina v parlamentu, in to celo v primeru, da ne bo osvojil niti polovice oddanih glasov. Volilni zakon je namreč napisan tako, da opoziciji v veliki meri onemogoča prevzem oblasti. Še bolj pa bo za verjetni poraz kriva kar opozicija sama. Ta je v prvi vrsti razcepljena, in sicer na levico in skrajno desnico. Čeprav je pet levosredinskih strank januarja sklenilo predvolilno koalicijo in v boj pošiljajo skupnega kandidata, vodjo socialistov Attilo Mesterhazya, pa so te stranke med sabo bolj ali manj sprte. Njihove možnosti za zmago zmanjšuje še dejstvo, da nimajo pravega alternativnega programa.

Na drugi strani opozicije je skrajnodesničarska stranka Jobbik, ki lahko po nekaterih predvidevanjih osvoji celo do 20 odstotkov glasov. Njihov volilni uspeh bo v veliki meri vplival na prihodnjo politično podobo Madžarske. Če bo Jobbik s svojimi zlasti protijudovskimi in protiromskimi stališči pobral veliko glasov, bi to lahko zmanjšalo uspeh in moč Fidesza. Orbanova stranka namreč skuša s poudarjanjem nacionalnega in tudi z močnimi evroskeptičnimi izjavami loviti volilne glasove tudi na robu desnega političnega spektra.

Čeprav bodo madžarske volitve v veliki meri potekale v senci ukrajinske krize, pa jih bo tujina kljub temu pozorno spremljala. Vse bo najbolj zanimalo, ali bo Orban ponovil volilni uspeh iz leta 2010 in kako močna bo po volitvah neonacistična stranka Jobbik.