To je bil eden od poudarkov EuroBasketa 2009, ki je potekal na Poljskem, kjer se je Slovenija sploh prvič na največjih članskih turnirjih prebila do četrtfinala in turnir nato končala na odličnem četrtem mestu.
V četi Jureta Zdovca je takrat izstopal predvsem Erazem Lorbek, ki je bil za svoje herojske bitke pod obema obročema nagrajen z uvrstitvijo v idealno peterko prvenstva. Kaj bi bilo, če bi na zadnjih petih tekmah zeleni dres lahko nosil tudi starejši od bratov Dragić, lahko le sanjamo. Kar ni najbolj produktivno. Preteklost se ne obuja zaradi otroškega fantaziranja, ampak zaradi izobraževalnih namenov. Zgodovina je pač najboljša učiteljica.
Ravno zato sem prepričan, da poraza proti Poljski in Finski nikakor ne gre jemati tragično. Selektor Božidar Maljković bo proti Franciji potreboval vse moči: spočite, sveže, predvsem pa zdrave igralce. Največji poraženci ponedeljkove tekme so najbrž tisti gledalci, ki so plačali svoje vstopnice in za ta denar pričakovali, da bodo videli Dragića več kot pet minut, da bodo spremljali boljšo igro svojih ljubljencev in da bodo dočakali novo zmago. Ostali so brez vsega.
A ker je evropsko prvenstvo razvlečeno v skoraj tri tedne, je treba vsako tekmo gledati predvsem kot etapo do cilja. Včasih je treba stopiti korak nazaj, da potem lahko narediš dva naprej. Domače evropsko prvenstvo omogoča korakanje vse do konca - v podobi medalje, seveda.
Igralski kader slovenske reprezentance v primerjavi z 22-letno zgodovino še zdaleč ni najboljši, a ima najboljšo kemijo, zaradi katere se igralci mečejo prav za vsako žogo, nizki branilci pa preskočijo tudi občutno višje igralce v nasprotnem dresu. V njihovih očeh je videti energijo, samozavest in predrznost.
Slovenska košarkarska reprezentanca je vedno veljala kot ekipa z veliko talenta, ki je na evropskih prvenstvih tudi premagovala poznejše dobitnike medalj (Španija 1999, Turčija 2001, Grčija 2005, Srbija 2009), a sama vedno ostala brez žlahtne kovine. Zakaj ne bi tokrat o Sloveniji 2013 na tak način razmišljali Hrvati, Poljaki in Finci?
Izpostaviti velja še dvoje: prednost domačega parketa je lahko ogromna. Zelo dobra (nikakor pa ne vrhunska) Turčija je organizacijo velikega tekmovanja obakrat pretopila v srebro (evropsko prvenstvo 2001 in svetovno prvenstvo 2010). Četrtfinale s Francijo pa ima v primerjavi z na videz lahkim tekmecem v podobi Ukrajine vsaj eno prednost - termin igranja. Spored sreda - petek je po dvotedenskem turnirju ugodnejši kot četrtek - petek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje