Ker je velika večina mladih Afganistancev nepismenih, proces izobraževanja in usposabljanja velikokrat poteka veliko počasneje, kot bi lahko. Velika težava je tudi precejšen osip med rekruti. Resda je vojska eden redkih delodajalcev v državi, toda plače vojakov in policistov so vse prej kot visoke. V povprečju se gibljejo okoli 200 ameriških dolarjev. Toliko pa lahko mladi možje dobijo iz rok talibanov za že en sam napad na zahodne vojake ali pripadnike lastnih varnostnih sil. Foto: EPA
Ker je velika večina mladih Afganistancev nepismenih, proces izobraževanja in usposabljanja velikokrat poteka veliko počasneje, kot bi lahko. Velika težava je tudi precejšen osip med rekruti. Resda je vojska eden redkih delodajalcev v državi, toda plače vojakov in policistov so vse prej kot visoke. V povprečju se gibljejo okoli 200 ameriških dolarjev. Toliko pa lahko mladi možje dobijo iz rok talibanov za že en sam napad na zahodne vojake ali pripadnike lastnih varnostnih sil. Foto: EPA

V skladu s sklepi zahodnih zaveznikov se bodo ameriški vojaki in vojaki držav, ki sodelujejo v misiji ISAF-a, iz Afganistana umaknili do konca leta 2014.
Do takrat naj bi afganistanske varnostne sile, ki jih sestavljajo vojaki in policisti, v svoje roke prevzele odgovornost za zagotavljanje varnosti državljanov na celotnem območju te 30-milijonske države.

Afganistanski vojak na straži pred zloglasnim zaporom Bagram. Foto: EPA
Afganistanski vojak na straži pred zloglasnim zaporom Bagram. Foto: EPA

Po vrhu zveze Nato v Lizboni novembra 2010 se je začelo pospešeno usposabljanje afganistanskih vojakov in policistov, saj naj bi ti v vedno večji meri prevzemali odgovornost za varnost v državi. Končni cilj je, da bi do leta 2014 usposobili približno 400.000 pripadnikov vojske in policije. Pri usposabljanju afganistanskih vojakov sodeluje na zahodu Afganistana tudi Slovenska vojska, ki ima v okviru samostojnega OMLT-ja 11 vojaških inštruktorjev (celoten 17. kontingent SV-ja šteje 88 pripadnikov).

Globus z Igorjem Juričem v torek ob 23. uri na prvem. Foto: MMC RTV SLO
Globus z Igorjem Juričem v torek ob 23. uri na prvem. Foto: MMC RTV SLO

Življenje za prgišče dolarjev
Ker je velika večina mladih Afganistancev nepismenih, proces izobraževanja in usposabljanja velikokrat poteka veliko počasneje, kot bi lahko. Velika težava je tudi precejšen osip med rekruti. Resda je vojska eden redkih delodajalcev v državi, toda plače vojakov in policistov so vse prej kot visoke. V povprečju se gibljejo okoli 200 ameriških dolarjev. Toliko pa lahko mladi možje dobijo iz rok talibanov za že en sam napad na zahodne vojake ali pripadnike lastnih varnostnih sil. Tako ni redek pojav, da je marsikdo čez dan v uniformi v službi države, ponoči pa v civilni obleki izpelje napad na zahodne vojake.
Ker se število pripadnikov afganistanskih sil nenehno povečuje, letos naj bi jih bilo že okoli 352.000, se vedno več zahodnih zaveznikov odloča za umik svojih enot iz države. Umik bi lahko še dodatno pospešili dogodki zlasti zadnjih dni. Skokovito so se namreč povečali t. i. notranji napadi na zahodne vojake. Afganistanci, oblečeni v uniforme vojske ali policije, so namreč uperili orožje proti svojim zaveznikom in jih večje število ubili. Ker je bilo letos v tovrstnih napadih ubitih že več kot 50 vojakov in civilnih uslužbencev, kar je rekordno število, se je vodstvo misije ISAF-a prav danes odločilo, da začasno prekine skupne akcije z enotami afganistanske vojske in policije. Sodelovanje bo začasno potekalo le na ravni bataljona ali višje.

Oddaja Globus svet prinaša v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Polona Fijavž in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na "prvem". Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni.

Inteqal*
Kljub številnim oviram, glavna so seveda vojaški spopadi s talibani, pa inteqal (tranzicija; v jezikih paštu in dari) poteka naprej. Lani marca so Afganistanci v svoje roke prevzeli popoln nadzor nad prvimi, najmirnejšimi, provincami. Do zdaj sta sledila še dva podobna koraka in trenutno naj bi afganistanske sile samostojno skrbele za varnost približno 75 % prebivalstva v državi. Prihodnje leto naj bi v rokah imeli že celotno območje države, proces pa naj bi se dokončno končal v letu 2014, ko naj bi državo razen manjšega števila zapustili vsi tuji vojaki. Vendar pa bodo Afganistanci, kot je v izjavi za Globus povedal nemški vojaški inštruktor, pomoč potrebovali še tudi od 10 do 15 let po umiku zahodnih vojakov.

Prvi pogoj za razvoj Afganistana je seveda mir in varnost prebivalcev, drugi pa gospodarski razvoj. V državi, kjer je brezposelna več kot tretjina prebivalstva, kar 95 % državnega proračuna pa predstavljajo tuje denarne donacije, je razvoj industrije in storitvenih dejavnosti nujno potreben. V zadnjih letih je število tujih investicij skokovito naraslo (zlasti iz Kitajske, Irana, Indije in Rusije), prav tako v domače gospodarstvo vlagajo Afganistanci iz tujine in povratniki. Vendar bodo morale oblasti za nadaljnji razvoj nujno zagotoviti varnost ljudi, vsaj deloma bodo morali izkoreniniti tudi razbohoteno korupcijo, ki sega daleč v vrhove osrednje oblasti. Če jim bo poleg tega uspelo zgraditi nujno potrebno infrastrukturo in izobraziti delavce, si lahko obetajo svetlejšo prihodnost. Država ima namreč velike zaloge nafte in zemeljskega plina, poleg tega so pod Hindukušem tudi bogata nahajališča bakra, železa, redkih kovin itd. Kitajski kapital je priložnost že zagrabil.

Od Julijcev do Hindukuša
Kaj pa Slovenci? V državi smo vojaško navzoči že od marca 2004, od leta 2008 pa domačinom pomagamo tudi s civilnimi projekti. Trenutno sta v Afganistanu dva civilna strokovnjaka in po besedah Milene Štimec uspešno izvajamo vrsto projektov. S kolegom skrbita za sodelovanje med ljubljansko fakulteto za arhitekturo in univerzo v Heratu, za usposabljanje kirurga za opekline iz Herata v ljubljanskem kliničnem centru, za podeljevanje štipendij Afganistancem za študij v Sloveniji, za navezavo stikov med Heratom in občino Škofja Loka, za izobraževanje žensk o njihovih pravicah in pomoč pri vzpostavljanju pokrajinske uprave na področjih pravosodja in carin.
Gost iz afganistanske pokrajine Herat Naser Mohamadi, ki sodeluje s slovenskimi nevladnimi organizacijami, je zelo hvaležen za pomoč, ki jo nudi naša država. Bi si pa še več pomoči želel na področju dela z otroki, saj je tovrstnega znanja zaradi vojn v preteklih desetletjih v Afganistanu premalo.

Igor Jurič, Globus, TV Slovenija