Seveda preveč sočustvuje s trpečimi v Ukrajini, Siriji in Iraku. Mučenci današnjega časa pozivajo Vatikan, naj prepreči nasilje nad nedolžnim prebivalstvom, ki izginja. Mednarodna skupnost do danes v teh državah ni vzpostavila miru.

Papež Frančišek je preprost, stiske ljudi se ga močno dotaknejo. Zato se je pred tednom dni odpravil kot romar miru in dialoga na osmo apostolsko potovanje v Bosno in Hercegovino. Obisk Sarajeva, Zahodnega Jeruzalema, je bil kratek, a dovolj nazoren, da smo razumeli njegovo sporočilo.
Novinarjem je ob vrnitvi na letalo dejal: "Obisk Evrope želim začeti pri majhnih državah, pri balkanskih državah, ki so dežele mučeništva." Po Albaniji je torej obiskal Sarajevo, mesto združevanje in razhajanja Evrope in Azije, Vzhoda in Zahoda. Ali lahko ta balkanska država res vpliva na stabilnost Balkana, kar meni večje število analitikov? V mnoštvu etnij in kultur živi 40 odstotkov muslimanov, 31 odstotkov Srbov in le 10 odstotkov katoličanov. Mineva tudi 20 let od daytonskega sporazuma, ki je vzpostavil mir in upravno ureditev ozemlja. Toda Bošnjaki, Srbi in izginjajoči Hrvatje se danes ne strinjajo z delitvijo na Federacijo Bosne in Hercegovine in Republike srbske. Zahtevajo novo strukturno ureditev in nujen gospodarski razvoj. Nedavno je predsednik predsedstva Mladen Ivanić izjavil, da Bosna in Hercegovina životari, gospodarstvo je na dnu, korupcija se zajeda v vse pore družbe, ljudje se težko prebijajo čez mesec, mladi zapuščajo državo, raste islamski ekstremizem. Prihodnost Bosne in Hercegovine je vendarle odvisna od Evropske unije, ki daje občutek, kot da je na to balkansko deželo pozabila.
Papež Frančišek je na svojem enodnevnem obisku večkrat poudaril: "Nikoli več vojne! Upreti se moramo barbarstvu in priznati vrednote, skupne človeštvu." Poudaril je tudi, da gresta mir in sloga med Hrvati, Srbi in Bošnjaki ter med različnimi verstvi prek meja države.
Papež Frančišek je doživel sprejetost pri državnih in verskih voditeljih. Episkop zahumsko-hercegovski in primorski Grigorij mu je dejal: "Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!" Reis-l-ulema ef. Kavazović pa je poudaril pomembnost skupnega prizadevanja za vero v enega Boga, za versko moralo in borbo proti materialistični civilizaciji, sekularizaciji in razvrednotenju družine in zakonske zveze. Svet za medverski dialog so ustanovili leta 1997. Zdaj pa naj bi v prizadevanju za mir po papeževem mišljenju najprej razvili skupno duhovnost, ki bi pomagala graditi strpnost in spoštovanje. Verski voditelji imajo gotovo pomembno vlogo zlasti glede mirnega sožitja med verniki v vsakdanjem življenju. Toda širše je težje, saj v njihovih rokah niso niti mediji.
Papež je v Bosno in Hercegovino prišel najprej zato, da bi opogumil peščico katoličanov, kolikor jih je še ostalo. To je nedavno storil za Bošnjake turški predsednik Erdogan. Morda bo prišel tudi Putin opogumit Srbe, kar nekateri napovedujejo. Prvo vlogo za papeža imajo v graditvi dialoga vse Bogu posvečene osebe, ki so se zbrale v katedrali in pričevale o trpljenju in odpuščanju. Bilo je presunljivo. Papež je v ganjenosti opustil pripravljen govor in spontano dejal, da nimajo pravice pozabiti svoje zgodovine. To je bila zgodovina krutosti, ki je po svetu veliko vidimo tudi danes. "Imejte držo nežnosti, bratstva in odpuščanja!"
Prav vsi, ki krojijo družbeno-politično in versko življenje te preizkušane balkanske države, pa naj zaživijo tisto, kar so v svojih nagovorih ob obisku papeža Frančiška jasno poudarili. Sarajevo ne bi bilo v prihodnosti več samo Evropski Jeruzalem, ampak bi bila celotna Bosna in Hercegovina nebeški Jeruzalem. Ob multietničnih, multikulturni in multiverski sestavi pa simbol sožitja in miru.
Upanje za papeža ostajajo mladi, ki jim je ob koncu svojega obiska dejal: "Vi ste cvet pomladi, da gradite mostove, ne zidove!"