Oba Nemca sta znana po neizmerni motivaciji in lakoti po zmagovanju, zaradi česar sta pogosto pripravljena prečkati črto fair playa. A med dirkama za VN Avstrije 2002 in VN Malezije 2013 obstaja velika razlika - v upoštevanju moštvenih navodil.

Rubens Barrichello je v Avstriji po navodilih iz Ferrarijevih boksov tik pred ciljem predse spustil Michaela Schumacherja, ki je s tem osvojil "prepotrebnih" 10 točk v lovu na svoj peti naslov svetovnega prvaka. No, že sredi sezone se je izkazalo, da dodatne štiri točke niso bile tako zelo "potrebne" - Schumacher je imel na koncu sezone 144 točk, Barrichello na drugem mestu pa le 77.

Tokrat je bila situacija obrnjena. Ukazi iz boksa Red Bulla so prvemu vozniku Vettlu prepovedali, da bi prehitel vodilnega Marka Webbra. Razplet dobro poznate, tudi neizmerno število kritik, ki jih je na svoj račun prejel Nemec. Ostre besede so upravičene, saj se trikratni svetovni prvak ni držal dogovora, ne le to, svojega kolego je ogoljufal.

A če odmislimo nespoštovanje dogovorov, varčevanje gum in filozofijo "imejmo raje 43 točk in ne dveh razbitih bolidov ob robu proge" ter se osredotočimo na sama dejanja, pridemo do paradoksa, ki ga skorajda nihče ne omenja in na elitni bencinski šport meče temno luč - Vettel je kritiziran, ker se je po lastnih sposobnostih boril za čim boljšo uvrstitev, ker je skušal iz svojega vozila potegniti najboljše, ker se je boril od prvega do zadnjega kroga. Ker je delal to, kar naj bi delali vsi športniki - tekmoval po svojih lastnih zmožnostih. Zdaj pa to situacijo preslikajte v druge športe. Mar niso ukazi iz boksov neke vrste prirejanje športnih izidov? Svet je prepleten s številnimi aferami o nameščanju športnih izidov, številne organizacije se proti temu borijo, v formuli ena pa je to na nek način skorajda uzakonjeno. Je to logično? Je. V jeziku denarja je to še kako logično in le dokazuje, da vrhunski šport že zdavnaj ni več plemenita dejavnost, ampak predvsem gospodarska panoga.

Webber je bil v tej zgodbi ogoljufan, a če ostajam v duhu zgornjih vrstic, je dirko upravičeno končal na drugem mestu. Avstralec namreč vodstva ni predal v slogu Barrichella, ampak se je zanj boril in ga na koncu po večkratnih zanimivih prehitevanjih na koncu tudi prepustil hitrejšemu. Ko je uvidel (tudi ob komentarjih iz boksov), da bo le stežka spet prišel v vodstvo, je popustil in varčeval z materialom.

Podobna situacija se je pletla tudi v boju za tretje mesto, za katerega sta se borila oba Mercedesa, le da je Nico Rosberg popustil in najnižjo stopničko "prepustil" Lewisu Hamiltonu. Tako je bilo mogoče prebrati v številnih komentarjih. A situacija je bila v resnici precej podobna Red Bullovi, saj je tudi tu Nemec napadel sovoznika in ga za nekaj sekund prehitel. Šele ko so se iz boksev povsem jasno vpletli v situacijo, se je sprijaznil s četrtim mestom.

Niko Mihelič (prosto po Nikiju Laudi) dirkače formule ena opisuje kot egoiste. Seveda ima prav. Pot do elitnega razreda bencinskega športa je dolga in trnova, posuta s številnimi preprekami, mnogimi kategorijami, ki vodijo do formule ena. Če voznik ne bi vedno gledal predvsem nase, bi lahko kaj hitro obstal v kakšnem nižjem razredu. Šport je ne nazadnje evolucija, preživijo le najboljši. In ta ostrina je potrebna tudi v formuli ena, to so malenkosti, ki ločijo tiste z več naslovi svetovnega prvaka od tistih, ki so vedno poleg, a jim vedno nekaj malega zmanjka, da bi segli po zvezdah. Težko bi rekel, da je Vettel "za tri naslove svetovnega prvaka boljši voznik" od Webbra, a ima poleg nadarjenosti, hitrosti in iznajdljivosti tudi dovolj tiste ostrine, ki loči velemojstre od mojstrov, svetovne prvake od udeležencev formule ena.

Ta zapis seveda ni opravičilo Vettlovih dejanj, ampak zgolj drug pogled na nastalo situacijo. A Mihelič se po mojem prepričanju v nečem le moti. Vozniki SO precej inteligentni. Po laičnem prepričanju je inteligentnost razumljena kot znanje, a v resnici je veliko, veliko več kot le sposobnost reproduciranja podatkov. Inteligentnost je sposobnost reševanja problemov, sposobnost komuniciranja, predvidevanja, načrtovanja in jo lahko delimo na ogromno področij (logična, prostorska, jezikovna, čustvena ...). Voziti 300 kilometrov na uro vsega nekaj centimetrov od tekmeca in ga varno prehiteti v različnih vremenskih pogojih? Da, tudi to je inteligentost. Vettel je po koncu dirke zmedeno neuspešno skušal razložiti, zakaj se ni držal dogovora. A trikratni svetovni prvak ima pri Red Bullu varno zacementiran status prve violine, zato je dobro vedel, da tudi ob takem prekršku ne bo kaznovan. Pravilno predvidevanje ... - da, tudi to je inteligentnost.