V prvi vrsti je treba seveda omeniti obe olimpijski prvakinji − Andrejo Leški in Janjo Garnbret. Obe združuje močna psihična pripravljenost in odločenost. Leški je to demonstrirala z zmago nad prvo favoritinjo Clarisse Agbegnenou, ki je imela res bučno podporo. Malo ljudi je pričakovalo zlati scenarij, a sama je vanj verjela in ga tudi s sproščenostjo dosegla.

Sorodna novica Janja Garnbret kljub težavam s prstom spet splezala na Olimp!

Drugače je bilo z najboljšo tekmovalko v zgodovini športnega plezanja, Garnbret je bila nesporna favoritinja številka 1. Svojo premoč je pokazala v polfinalu, kjer je imela skoraj 40 točk prednosti pred vsemi. A pripetljaj s prstom na zadnjem balvanu je pokazal, kako je šport lahko nepredvidljiv in ena sama poteza lahko podre vse, kar sestavljaš štiri leta. Korošica je vajena vseh možnih zmag, a olimpijske igre so ji spet predstavljale popolnoma novo raven izziva (in pritiska). Lani se na svetovnem prvenstvu niti ni toliko razveselila (osme) zlate medalje kot pa dejstva, da ji je ta tudi uradno prinesla vstopnico za olimpijske igre. Misel, da ji je poškodovan prst vse to odnesel, se je demonstrirala v solzah. Na koncu so bile to solze sreče.

Zanimivo, judo in plezanje sta sploh edina športa na poletnih igrah, na katerih so slovenski športniki v času samostojne države osvojili več kot eno zlato medaljo.

Sorodna novica Vodišek po stresnem dnevu do srebrne olimpijske kolajne

Medaljo je osvojil tudi Toni Vodišek in s tem po legendarnem Vasiliju Žbogarju postal drugi slovenski jadralec z olimpijsko medaljo. Formula kite je nova olimpijska disciplina, ki je zaradi velikih razvitih hitrosti izjemno razburljiva in dinamična, mikavnost pa je dodal tudi nenavaden tekmovalni sistem, ki ga nismo ravno vajeni.

In drugi? Zaradi rekordnega števila slovenskih športnikov na igrah, ki niso prinesli rekordnega števila medalj (?), sem večkrat (spet) slišal pavšalno oceno, da smo videli rekordno število turistov. A ta podatek je rahlo zavajajoč, k številki 90 športnikov seveda veliko prinese udeležba rekordnih treh reprezentanc. Na ravno končanih igrah smo tako skupaj videli 60 slovenskih nastopov. Za zanimivost, najvišje število nastopov je bilo v Atenah, kjer jih je bilo 72.

Zato je smiselno pogledati število osvojenih medalj glede na vse nastope. Tri pariške medalje pomenijo natanko pet odstotkov medalj. Preveril pa sem še vse uvrstitve do petega mesta, teh je bilo šest, oziroma natanko desetina. Poglejmo še zgodovinsko primerjavo.

Izstopajo igre v Tokiu, ki niso bile le najbolj žlahtne, ampak so postregle tudi z največ preostalimi vrhunskimi uvrstitvami (še šest nastopov se je končalo v prvi peterici, Darko Jorgić pa se je prebil do četrtfinala).

A kot kaže tabela, Tokio odstopa od povprečja in ne Pariz. Bolj skrbijo trendi v nekaterih panogah. Atleti so imeli v Atenah 21 nastopov, v Pekingu 18, tokrat le osem. Ali plavalci, ki so v Atenah zbrali 20 nastopov, še Londonu 12, tokrat le štiri. Prvič ni bilo strelcev. Seveda so tudi pozitivne zgodbe, kot je prvenec odbojkarjev, ki se bodo lahko še dolgo spraševali, kaj bi bilo, če bi bilo − edini so namreč premagali Francijo, dvakratnega zaporednega prvaka.

Prihaja čas za analize in sestavo čim bolj optimalnih priprav na naslednji olimpijski ciklus.