Marčevska večpasovna zaustavitev življenja na čelu s karanteno je imela pozitiven vpliv na relativno hiter zaključek prvega vala novega koronavirusa, negativna plat pa je odmevala v padcu gospodarstva in s tem povezanimi posledicami.

Odprtje meja je bil eden od vzrokov začetka drugega vala, kar nas je še bolj spomnilo na Ihanove skoraj preroške besede. Vsi smo morali prilagoditi svoja življenja tako pri osebnem življenju kot gospodarskih dejavnostih, kamor nedvomno sodi tudi šport.

Vrhunski šport je moral sprejeti marsikateri varnostni ukrep, da je spet zagnal svoje kolesje. In to uspešno! Velik del evropskih nogometnih lig je sezono končal na zelenicah, v teh dneh se vendarle končujeta obe elitni evropski nogometni tekmovanji, Ligi NBA in NHL sta (vsaj za zdaj) uspešno napihnili mehurček, na dirkališčih so zahrumeli motorji in dirkalniki, kolesarji spet obračajo pedale, v Cruciblu se potapljajo krogle, tenisači udarjajo žogice ... Šport se je torej vrnil.

In šport je spremenjen. Redna testiranja, odsotnost gledalcev, povečani varnostni ukrepi, zelo omejeni stiki z navijači so nova − vsaj začasna − resničnost.

Eden ključnih vidikov življenja je prilagajanje, ki je ključno pri razvoju vrst. Če to na biološki ravni (z evolucijo) poteka relativno počasi, so prilagajanja toliko pomembnejša na različnih življenjskih ravneh, vključno s športom. Če so se zgoraj opisana športna tekmovanja relativno hitro organizirala pri ponovnem zagonu, pa tega ne moremo trditi v primeru Prve lige, ki je zaradi novih okužb začetek jubilejne 30. sezone morala preložiti za (vsaj) deset dni.

Sorodna novica Na koronavirus pozitivna Correa in Vrsaljko

Seveda je zdravje izjemno pomembno. Če kratka preložitev prvenstva lahko omeji širjenje virusa ali celo reši življenje, potem jo je najbrž vsak pripravljen plačati. Popolnoma druga stvar pa je, če ogroža obstoj klubov, kakor sta v skupni izjavi prepričana Maribor in Olimpija. Najbolj zgovoren in pragmatičen je primer Uefe. Pred četrtfinalom Lige prvakov sta bila okužena dva nogometaša Atletica. Krovna organizacija je okuženima igralcema prižgala rdečo luč, španski predstavnik pa je brez njiju vseeno lahko odigral četrtfinalno tekmo. Skratka, podoben protokol, kot če bi šlo za poškodbo.

V istem času je virus prišel tudi h kosovskemu prvaku Driti, ki bi moral v Švici odigrati finale predkvalifikacijskega turnirja za novo sezono Lige prvakov proti Linfieldu, a je bila tekma zaradi drugega pozitivnega primera registrirana v korist severnoirskega prvaka. Podoben zaplet (dva pozitivna nogometaša), a popolnoma različen razplet.

Navedena primera nas učita marsikaj − v prvi vrsti vlak s postaje odpelje zelo hitro. Včasih prehitro, na kar je opozoril Igor Tominec. Novinar je namreč spomnil na primer švicarskega kolesarja Silvana Dillierja, ki je bil odstranjen z dirke Strade Bianche, ker je bil pozitiven na testu, pozneje pa se je izkazalo, da je šlo za lažni pozitivni primer. Zdaj pa si samo predstavljajmo scenarij, da tri dni pred koncem Dirke po Franciji odstranijo vodilnega kolesarja, nato pa se izkaže, da ta v resnici ni imel novega koronavirusa.

Novi časi in nove dileme profesionalnega športa.