Noben športnik si seveda tekmovanja, sezone ali kariere ne želi končati s porazom. Enako je veljalo tudi za Luko Dončića, ampak trezno je treba priznati, da je v tej sezoni naredil še korak naprej.

Sorodna novica Saša Dončić

Pravzaprav ne mine teden, ko se ne bi spomnil na njegovega očeta Sašo, ki je pred več kot petimi leti prepričljivo trdil, da je njegov sin "največji talent, ki se je rodil na območju nekdanje Jugoslavije in ima potencial, da bo (pristal) v vrhu Lige NBA." Za Luko sem takrat že slišal, ampak Saševe besede so se mi vseeno zdele pretirane, preveč samozavestne in s tega stališča morda celo preveč obremenilne, ki bi na mladeniča lahko negativno vplivale kot izvrženi bumerang. Na poti je preprosto preveč neznank, da bi lahko to trdili o mladih športnikih. Spomnimo se le, koliko mladih slovenskih nogometašev je hitro odšlo v tuje akademije, misleč, da so naslednji veliki svetovni upi svojega športa.

A oče Dončić je imel v marsičem prav. O največjem talentu sicer težko sodim (marsikateri talent zaradi različnih vzrokov lahko prehitro zadene nevidno čer in potone, še preden ga lahko spozna širša javnost), brez dvoma pa mu lahko verjamem, da ima potencial, da pristane na vrhu lige. To je pravzaprav že dokazal.

Če je bilo prvo leto učno, je v njem hitro opravil dva letnika, saj je že v nekaj mesecih postal obraz kluba. Vodstvo Dallasa je s prvimi treningi in tekmami hipoma prepričal, da je prav on tisti, okrog katerega je treba postavljati gradnike. Mavsi so tako že po nekaj mesecih popolnoma zamenjali prvo peterko in vse podredili mlademu Ljubljančanu. Veliko o njegovi sezoni povesta le besedi − novinec leta.

A marsikateri novinec leta svojega potenciala ne nadgradi v uspešno kariero. Pasti so različne − od poškodb (Brandon Roy), neustrezne podpore, slabega igralskega mozaika ali hitri dosegi lastnih meja (Michael Carter Williams, Emeka Okafor, Tyreke Evans, Ben Simmons). Dončićevi dosežki v drugi sezoni nakazujejo, da je naredil potreben korak naprej. Ne le v svoji igri, občutno je izboljšal svoje številke praktično v vsaki pomembni statistiki.

A še precej pomembneje je, da je to nadgradil v najpomembnejši statistiki − zmagah, zaradi katerih se je Dallas spet uvrstil v končnico. Vera njihovih navijačev pa se je hitro preselila tudi med strokovnjake in druge spremljevalce Lige NBA − Dončić ima v sebi potencial, da pride v vrh in v njem dolgo vztraja (in z besedo vrh tu mislim tudi na prstan in nagrado MVP). Nova kljukica.

Dodal pa je še eno. Res je pravi kreator in mojster igre. Njegov široki talent se morda še najbolj izkazuje v trojnih dvojčkih. A eno je nizati ljubke številke proti popolnoma razstavljenemu in nemočnemu Golden Statu, spet drugo pa je to početi v končnici, in to proti ekipi z odlično obrambo, na čelu s Kawhijem Leonardom in Paulom Gergeom. V spodnji tabeli so njegove številke proti Clippersom v rednem delu sezone in končnici.

Spet opazen napredek, čeprav je šlo za končnico in izjemno trdo obrambo, kar ne nazadnje priča tudi groba obramba Marcusa Morrisa. In ne pozabimo − Dončić večji del serije ni mogel računati na svojega robina (Kristaps Porzings), že tako ali tako pa je Dallas v zaključku sezone igral brez še enega visokega in agilnega košarkarja (Dwight Powell).

Luka je vseeno pričaral izjemno serijo, katere vrhunec je bila trojka v podaljšku četrte tekme. Med njegovimi pozitivnimi vplivi, ki jih statistika ne more prenesti, pa je njegova vera v uspeh, prepričanje, da Dallas sodi na največji oder in da lahko premaga katero koli ekipo na svetu. To je ena ključnih razlik, ki ločuje med tekmovalci in zmagovalci. Brez te bi težko Clippersom odvzeli dve zmagi, ne nazadnje je bila pomembna tudi pri slovenski zgodbi na EuroBasketu 2017.

Vodstvo Dallasa čaka veliko pomembnih vprašanj. Med drugim tudi, koliko samo verjame v Porzingisa. Ko se tako visoki igralci pri tej starosti poškodujejo, je zelo na mestu vprašanje, kako so zdravstveno zanesljivi v prihodnosti. Ne gre spregledati dejstva, da so Mavsi od lanskega nakupa izrazito pazili na zdravje Latvijca, niso ga forsirali z vrnitvijo na igrišča, letos so ga pazili na t. i. "back to back" tekmah, s pandemijo je prišel dodaten odmor, a v najpomembnejšem delu sezone je vseeno manjkal.

In da ne bo pomote, tudi Luka ima v svoji igri še nekaj lukenj, ki jih nakazujejo tudi zgornje številke. A tako kot Luka verjame v svojo ekipo in sposobnost zmagovanj, tudi sam verjamem, da bo naredil vse, da jih bo zakrpal.

Povzetek v enem stavku − Luka Dončić je naredil nov velik korak do uresničitve očetovih besed.