Pred časom sem ravno na tem mestu na primeru Alberta Riere razdrl misel ali dve o (kruti) usodi trenerjev. Sorodna zgodba se te dni odvija na Old Traffordu, kjer je prejšnji mesec začel delovati Ruben Amorim.

Manchester United je prejšnji mesec spet zamenjal trenerja, v več kot desetletje neuspešni misiji "Iskanje naslednika Alexa Fergusona" je ključe upanja zdaj predal v roke 39-letnega Portugalca. Začetek je bil spodbuden, United je v vseh tekmovanjih nanizal dve zmagi in remi ter pri tem dosegel (netipično veliko) osem golov. A Amorim je opozarjal, da je prezgodaj za veselje, da bo potreboval veliko časa, da ustvari svojo vizijo in da nevihta še prihaja.

Sorodna novica Liverpool remiziral v Newcastlu, City ustavil črni niz, Arsenal ugnal Manchester United

Imel je prav. Manchester United je v sredo zvečer na stadionu Emirates, kjer je Arsenal igral svojo 500. tekmo, izgubil z 2:0. To ni bila nevihta, ko bi moral Andre Onana vsakih pet minut pobirati žogo iz svoje mreže, ampak vseeno prepričljiva zmaga topničarjev, ki je pokazala na pravilnost še ene Amorimove napovedi dan pred tekmo: kluba sta v popolnoma različni razvojni fazi.

Oba kluba druži tako bogata in uspešna zgodovina kot tudi dejstvo, da sta imela legendarna trenerja, ki sta svoje delo vzorno in uspešno opravljala več kot dve desetletji. Čeprav se je Arsene Wenger upokojil pet let za Fergusonom, pa je klub iz Londona prej našel stabilno in dolgoročno zamenjavo. Konec meseca bo minilo pet let, odkar je Mikel Arteta v sedlu. Dolgo je trajalo, da je Arsenal dobil novo identiteto, nov obraz, nove lastnosti, ki so bili potrebni za zmagovanje in uspešno tekmovanje na več frontah.

Morda bo kdo rekel, da je Arsenal v tem obdobju osvojil le tri pokalne lovorike, a zavel je nov veter in pristop, ki je uspešen. Arsenal je v zadnjem obdobju razvil izjemno učinkovito igro ob prekinitvah, tako je od začetka lanskega leta na ta način zabil kar 22 golov, kar je največ v Premier ligi, in tudi v sredo je ravno po podaji s kota dosegel oba gola. Potreben je bil dolgoletni proces.

Tega se dobro zaveda tudi Amorim, v glavi ima jasno vizijo, kako klub spremeniti in preporoditi. V kratkem času so opazne spremembe, predvsem v organizaciji igre, njegova jeza ob igrišču pa nakazuje tudi jasno željo − hitrejšo in bolj učinkovito igro v prehodu v napad, tak slog igre je ne nazadnje gojil v Sportingu (bil pa je tudi prepoznavni znak Fergusonovega obdobja). A taka preobrazba se ne zgodi čez noč, ni dovolj en pritisk na gumb, ampak je potreben proces. Portugalec pa se tudi dobro zaveda pričakovanj. Ni prišel v kar 'en klub', ampak klub z bogato zgodovino in številnimi lovorikami, kjer so doma sanje.

Da pa bodo v Gledališču sanj zaživele sanje tako navijačev kot trenerja, bo potreben čas. V tej igri vlečenja vrvi med pričakovanji in procesom bo zanimivo predvsem opazovati še en pojem na črko p − potrpežljivost.