To je seveda komaj prvi njegov osvojeni grand slam in je ocena najbrž preuranjena. Navsezadnje smo lani dobili še mlajšega zmagovalca turnirjev velike četverice, Carlos Alcaraz je nekaj tednov po 20. rojstnem dnevu dobil Wimbledon (še leto prej pa New York), Alexander Zverev je od svojega 20. leta nabral 11 uvrstitev v četrtfinale ... A zdi se, da Jannik Sinner piše drugačno zgodbo.

Sorodna novica Veliki preobrat Sinnerja za prvi grand slam v karieri

Na čem temelji moj občutek? No, najprej je tu simbolika: šlo je sploh za prvi finale Melbourna po letu 2005, v katerem ni igral niti eden od velike trojke. Roger Federer je že nekaj časa upokojen, Rafael Nadal je začel svoj zadnji ples (a ga precej ovira poškodba in jasno je, da se želi sestaviti vsaj za Roland Garros), Novak Đoković pa še vedno uspešno kljubuje mladcem, kar dokazujejo številni rekordi. Skoraj neverjeten je podatek, da je 11. igral v polfinalu Melbourna in sploh prvič klonil v tej fazi tekmovanja, ko ga je zaustavil prav Sinner.

Đoković je v lanski in letošnji sezoni skupaj utrpel vsega devet porazov, nihče ga ni premagal več kot enkrat. Razen Sinner, ki ga je v Melbournu ugnal tretjič (na zadnjih štirih obračunih). Na eni strani iz leta v leto gradi svojo igro, na drugi strani pa je taktično vse močnejši, s čimer zna vsiliti svojo igro. To je zmagovito demonstriral prav v Avstraliji, ko je nanizal 17 zaporednih nizov. V polfinalu je proti Đokoviću v tretjem nizu izgubil podaljšano igro. Marsikateri igralec je v podobnem položaju proti najuspešnejšemu tenisaču nato preprosto padel in izgubil. Sinner je igral v svojem ritmu naprej.

In prav enako je veljalo v finalu, kjer je v poldrugi uri padel popolnoma v mlin Daniila Medvedjeva, a ga to ni vrglo iz tira. Dobro je bilo slišati nasvete, naj le nadaljuje in izčrpa Rusa, ki je odigral rekordno število nizov in ur. Davek utrujenosti je v drugi polovici tekme plačal predvsem v zaključkih nizov. Sinner je tako pokazal izjemno fizično in psihično stabilnost. Popoln komplet za igralca mlade generacije, ki ga drugi ta hip nimajo. Pri Alcarazu imam vsaj v tem trenutku enake "strahove" kot pri Nadalu − zdravstveni karton, ki grozi, da Melbourne 2023 ne bo edini grand slam, ki ga je/bo izpustil zaradi poškodb. Pri Zverevu (če ostanem pri začetni analogiji) pa še vedno pogrešam psihično stabilnost, odločnost oziroma pogum (spomnimo se le finala New Yorka 2020).

Zanimivo bo opazovati, kako se bo Sinner odzval po največji zmagi kariere. Ali ga bo kaj presenetilo? Vrglo iz tira? Vzelo koncentracijo? Glede na njegov napredek v zadnjih mesecih in prve trezne intervjuje so njegovi navijači lahko optimistični.

PS: In še statistična zanimivost, ki mi jo je posredoval eden od zvestih bralcev. Med zadnjima porazoma Novaka Đokovića v Wimbledonu je minilo točno 2195 dni. In med zadnjima njegovima porazoma v Melbournu je prav tako minilo 2195 dni! Srb je v tem obdobju dobil po štiri turnirje, na vsakem pa po enkrat ni igral (Wimbledon 2020 je odpadel, v Melbournu 2022 pa zaradi cepilnega statusa ni smel igrati).