Kaotično koronsko leto 2020 je v formuli ena še sedmič okronalo Lewisa Hamiltona kot svetovnega prvaka, s čimer je izenačil za mnoge nedosegljivi rekord Michaela Schumacherja.
Britanec je že prej porušil dva izjemna Nemčeva rekorda (razmerje v številu zmag je zdaj 94:91, v najboljših štartnih položajih pa 97:68). Nemcu v tolažbo ostajata dva manj izpostavljena dosežka (najhitrejši krogi 77:53 in hat-tricki 22:18). Vsega en tekmovalec vendarle ne more imeti v svoji lasti, ali pač?
Letošnja sezona spet spada med tiste bolj dolgočasne, ali če želite, politično korektnejši izraz − monotone. Deset Hamiltonovih zmag na 14 dirkah govori o prevladi, ki jo Mercedes v resnici niza že sedmo leto zapored. 90 odstotkov posla je opravljenega, ko ukani svojega moštvenega kolego, in očitno je, da Valtteri Bottas niti slučajno ni na ravni prejšnjega sovoznika Nica Rosberga. Finec se je sicer izkazal z nekaj prebliski in dobrimi predstavami v kvalifikacijah, a na dirkah prevečkrat greši. V nedeljo se je v Carigradu na spolzkem cestišču bolj vrtel kot pa dirkal.
Britanec je do sedmice prišel na dirki, ki ni potekala po tipičnem scenariju, v katerem se preprosto odpelje naprej. Za svojo zmago je moral delati in se prebiti iz ozadja do vrha, kar je bilo precej simbolično. Še toliko bolj, ker je končno spodobno dirko odpeljal Sebastian Vettel. Tisti Vettel, ki je bil pred leti po mnenju številnih strokovnjakov predviden, da bo rušil Schumacherjeve rekorde. A brez dominantnega vozila je bil daleč od uresničenja zgornjih napovedi. Ko je napadal iz ozadja, je izgubil vso plenilsko prednost in pogosto zaostal tudi za svojim moštvenim kolegom, kar je najbolj boleče in občutno prav letos.
Seveda tudi Hamilton ni imel na voljo najboljšega vozila, kar se gotovo spomni iz let pri McLarnu, ko je bil med letoma 2009 in 2013 relativno daleč od naslova svetovnega prvaka. A tudi takrat se je vedno bojeval in vedno zmagoval. Prav v vsaki od 14 sezon je zmagal vsaj enkrat. Kar ga dela unikatnega − je edini, ki je v vsaki sezoni vedno stopil na najvišjo stopničko.
Vsaj ta hip se zdi, da bo vsakega od svojih rekordov še izboljšal (vmes pa postavil še kakšnega novega). Bodo njegovi rekordi kdaj porušeni? Če nas Schumacherjeva lekcija kaj uči, ne smemo nikoli podajati takšnih trditev. Tudi v obdobju, ko je slutiti, da je njegova kariera blizu konca, še vedno poln otroškega elana podi po stezi in lovi popoln krog. Še vedno je majhen deček, ki z radijsko vodenimi avtomobili lovi sanje. Vmes jih je precej uresničil, a hkrati sestavil nove. In to ga dela velikega.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje