Kar pa ne spremeni veliko dejstva, kdo je zaznamoval sezono. In ne nazadnje, kdo to počne zadnjih 15 let. Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Đoković, seveda. Vsaj glede grand slamov, saj tudi letos niso niti enega turnirja največje četverice prepustili mladim igralcem.
Sezona | Federer | Nadal | Đoković | Skupaj | Ostali |
2004 | 3 | 0 | 0 | 3 | Gaudio |
2005 | 2 | 1 | 0 | 3 | Safin |
2006 | 3 | 1 | 0 | 4 | |
2007 | 3 | 1 | 0 | 4 | |
2008 | 1 | 2 | 1 | 4 | |
2009 | 2 | 1 | 0 | 3 | del Potro |
2010 | 1 | 3 | 0 | 4 | |
2011 | 0 | 1 | 3 | 4 | |
2012 | 1 | 1 | 1 | 3 | Murray |
2013 | 0 | 2 | 1 | 3 | Murray |
2014 | 0 | 1 | 1 | 2 | Čilić; Wawrinka |
2015 | 0 | 0 | 3 | 3 | Wawrinka |
2016 | 0 | 0 | 2 | 2 | Murray; Wawrinka |
2017 | 2 | 2 | 0 | 4 | |
2018 | 1 | 1 | 2 | 4 | |
2019 | 0 | 2 | 2 | 4 | |
Skupaj | 19 | 19 | 16 | 54 | 10 |
Opombe:
‒ V celicah je število osvojenih grand slamov velike trojke po letih.
‒ Federer je prvega osvojil leta 2003 v Wimbledonu.
‒ V zadnjem stolpcu so vsi preostali zmagovalci.
Velika trojka si je v zadnjih treh sezonah razdelila vse grand slame, tako dolg niz je nazadnje trajal pred več kot desetletjem (2006-2008).
Podobna prevlada je tudi pri številki 1, omenjena trojica je namreč v zadnjih 16 sezonah kar 15-krat končala na vrhu lestvice, za edino izjemno je leta 2016 poskrbel Andy Murray.
Št. 1 ob koncu leta:
6 ‒ Pete Sampras
5 ‒ Jimmy Connors, Federer, Nadal, Đoković
4 ‒ John McEnroe, Ivan Lendl
Roger Federer je pri 38 letih še 16. igral v polfinalu zaključnih turnirjev, sezono bo končal na tretjem mestu. Vrhunec je pokazal v Wimbledonu, kjer je prikazal najboljši tenis v sezoni in na pravzaprav neverjeten način izgubil finale, sploh prvega v zgodovinski podaljšani 25. igri. Na sveti travi je izgubil še tretji finale proti Đokoviću, ki je zadnja leta njegov trn v peti. A prav v istem kraju je Srba premagal na zaključnem turnirju, s čimer je Đokovića premagal prvič po štirih letih. Legenda svojega športa. Tako velika legenda, da bi moral vnaprej napovedati, kdaj bo začel svojo zadnjo sezono (ko se bo za to seveda odločil), da bi ga v prav vsakem kraju in na turnirju, ki ga bo odigral, primerno počastili in se od njega poslovili.
Rafael Nadal, kralj peska, v zadnjem delu sezone le redko igra vrhunsko. Ne pozabimo, je največji med teniškimi velikani, ki nikoli ni dobil zaključnega turnirja sezone. Zato je še toliko impresivneje, da letos ni slavil le v svojem Parizu, ampak tudi New Yorku. Še impresivneje pa je, da je pri 33 letih postal sploh najstarejši igralec, ki je katero koli sezono končal kot številka 1. Da je simbol vztrajanja, je pokazal v obračunu proti Daniilu Medvedjevu, ko je v zadnjem nizu zaostajal z 1:5 in 30:40.
In Novak Đoković? Po izgubljeni sezoni 2017, ko je bilo videti, da se ne bo nikoli pobral iz lera, je vendarle spet našel najvišje prestave, lani postal prvi igralec nad 30. letom, ki je leto končal kot številka ena, letos pa v zgodovino odšel tudi zaradi prej omenjene zmage v Wimbledonu. Njegov lov z zgodovino je jasen, prav v zgoraj omenjenih igralcih ima neizmeren navdih, da poišče rezerve in kariero podaljša še za nekaj let.
Trojica velikih, trije vzori za naslednje generacije, ki lahko navdihujejo naslednike. Nabor pretendentov za nove zmagovalce slamov se širi: Alexander Zverev je že nekaj časa zraven, Cicipas je letos naredil največji preskok, Dominic Thiem je dobil prvi turnir serije 1.000 (dobro ne igra več samo na pesku), Medvedjev je imel sanjsko poletje.
Nastavki za leto 2020 so odlični in ne pozabimo ‒ boj zlate trojke na lestvici osvojenih grand slamov je vse bolj izenačen in nepredvidljiv. Dobrodošli v letu 2020!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje