Zabavne in polemične debate nastanejo že ob iskanju najboljšega igralca znotraj enega športa, zadeva postane še bolj polemična, ko med seboj primerjamo športne junake iz različnih športov. V tem položaju smo se znašli, ko se je najuspešnejši igralec ameriškega nogometa Tom Brady po številu naslovov izenačil z Michaelom Jordanom.

Na začetku razmisleka seveda ne morem mimo pomembnega dodatka, ki se morda bolj dotika drugih področij (kot je npr. fizika). Najboljši vseh časov izvira iz angleškega izraza greatest of all time (GOAT), kar je zaverovano v ta trenutek. Tukaj in zdaj. Izraz vseh časov namreč zajema tudi prihodnost, ki se po definiciji še ni zgodila. Niti slučajno ne vemo, kako se bodo razpletli športni dogodki v tem letu, zato niti sanjati ne moremo o najdominantnejših športnikih, ki bodo v svojem športu prevladovali čez desetletje, dveh ali celo takrat, ko nas več ne bo.

Tega zapisa se zategadelj lotevam z zavedanjem, da gre v osnovi za mešanje jabolk in hrušk, vseeno pa to ne pomeni, da ne moremo potegniti določenih zaključkov o sadju.

Glavni Jordanov argument, ki običajno zmaga v vseh košarkarskih debatah, je 6/6. Jordan je s Chicagom šestkrat zaigral v finalu Lige NBA in se vselej veselil naslova. Za nameček je šestkrat postal MVP finala, nikoli pa mu ni bilo treba odigrati več kot šest tekem. Impresivno. Zares impresivno.

Na drugi strani je Brady prav tako pri šestih naslovih, a pri odstotku še zdaleč ni tako popoln, kot je bil Jordan.

Opombe:
- Finale: število nastopov v finalu Lige NBA/Super Bowlu.
- Polfinale: število nastopov v konferenčnem finalu.
- MVP: število naslovov v rednem delu sezone.

Vsake oči imajo imajo svojega malarja, finalni odstotek je brez dvoma zgovoren, a zame sta še impresivnejši dve drugi številki. Bradyjevih 13 konferenčnih finalov pomeni, da se je v polfinale tega tekmovanja prebil večkrat kot traja običajna kariera igralca v teh dveh ligah, še izjemnejši pa je razpon. Jordan je v finalu Lige NBA igral v razponu osmih let (1991‒1998), Brady pa je Super Bowl obiskal v razmiku kar 17 let (2002‒2019).

Na prvi pogled je največja razlika med športoma v številu igralcev. NBA-ekipa ima v kadru okrog 15 igralcev, v NFL-ju se ta številka povzpne na 53. Kariera povprečnega igralca NBA-ja znaša pet let, v NFL-ju vsega tri leta. Iz tega sledi, da je pretočnost v ameriškem nogometu precej večja, kar nas pelje v logični zaključek, da je precej teže vladati v Ligi NFL kot pa NBA-ju. Zgolj dva podatka ‒ nobeni ekipi v Ligi NFL že 14 let ni uspelo ubraniti naslova prvaka (zadnji je bil prav New England), nobena ekipa pa ni trikrat zapored slavila na Super Bowlu.

Na drugi strani je Liga NBA naravnost ustvarjena za dinastije. V istem obdobju (torej zadnjega desetletja in pol) je kar trem ekipam uspelo ubraniti naslov (LA Lakers, Miami in Golden State).

Temu sorodna je tudi primerjava Jordanovih in Bradyjevih ekip. Marsikdo je že pozabil na Jordanov začetek in dolga leta frustracij. Ko je bila zgrajena šampionska ekipa, na čelu s Scottiejem Pippnom in trenerjem Philom Jacksonom, so Biki postali pravi stampedo, ki je rušil vse pred seboj. New England? Patsi so v resnici v tem obdobju zgradili vsaj pet različnih ekip, ki so imele v različnih delih ekipe najboljše igralce. Zanimivost, ko je imel Brady na mestu lovilca na voljo najboljšega igralca v teh skoraj 20 letih, je ostal brez prstana. To je bil seveda Randy Moss, Patsi so v sezoni 2007 dobili vse tekme rednega dela, pokleknili pa ravno na Super Bowlu.

Naslednji dejavnik je število tekem. V NBA-ju jih je neprimerno več tako v rednem delu kot končnici. Ekipa za osvojitev serije potrebuje štiri zmage, kar na drugi strani pomeni, da si lahko privošči neprimerno več napak oziroma slabih tekem. NFL? To tekmovanje ne dopušča slabe tekme. Prvi poraz pomeni slovo od končnice.

Nenasitna motivacija ‒ vrniti se na Super Bowl ‒ in postati najboljši je pri Bradyju brez dvoma izrazitejša. Temu v prid govorita tudi dve Jordanovi upokojitvi, ki sta kazali na čustveni napor tekmovanja.

Ne, zgornji napis ni namenjen izjavi, da je Brady večji od Jordana, to bi bilo neumno. Kaže zgolj na potrebno spoštovanje nad Bradyjem in njegovimi dosežki, ki jih je ustvaril v najbolj popularnem športu na drugi strani luže. In Jordan? Njegova največja zmaga najbrž niso številni prstani in rekordi (ki bi jih bilo lahko brez upokojitev še precej več), ampak simbol, v katerega se je transformiral. Jordan je simbol košarke in precej več. Ne rečemo zaman nekemu športnemu asu, da je postal "Jordan svojega športa".