Poslanci so namreč zavrnili njegov predlog za razpis predčasnih parlamentarnih volitev 15. oktobra. Hkrati je spodnji dom parlamenta sprejel zakon, ki preprečuje brexit brez dogovora. S položaja visokega vladnega uradnika je odstopil tudi njegov mlajši brat, Jo Johnson.

Britanski otok tako med brexitom na moč spominja na stari ameriški divji zahod. Nekateri živijo v preteklosti, drugi hočejo po bližnjici doseči prihodnost, tretji pa nimajo možnosti preživetja, ker življenje poteka prehitro. Predsednik vlade Boris Johnson veliko tvega. A če hoče ostati živ, mora streljati bolje in hitreje.

Po sinočnji zavrnitvi razpisa predčasnih volitev v britanskem parlamentu zdaj nihče natančno ne ve, kdaj se te lahko zgodijo. Kot vse kaže, pa bo še ta teden pripravljen zakon, ki preprečuje odhod kraljestva iz Evropske unije brez dogovora. Gotovo si Boris niti v najhujših morah ne predstavlja, da bi moral oditi v Bruselj in tam ponižno prositi za nov odlog brexita. On, ki želi na noč čarovnic, 31. oktobra, z mečem presekati ta gordijski vozel.

Žuli ga tudi to, da se je na premierski položaj prebil po čudni, sicer zakoniti strankarski proceduri z le 0,19 odstotka glasov britanskih volivcev.

Toda scenariji brexitovske realnosti se za preostali svet zdijo le kot vihar na prgišču zemlje, čeprav na stari celini in v čezatlantskih odnosih ne bo nič več tako, kot je bilo. Johnson stavi na političnega botra onkraj Atlantika, predsednika Donalda Trumpa, ki namerava kraljestvo spremeniti v ameriško kolonijo. Škoti medtem vnovič slutijo zgodovinsko priložnost, da se otresejo Britancev in ostanejo v Evropski uniji, "irsko varovalo" pa se po najbolj črnem scenariju utegne spremeniti v tempirano bombo.

Spomnimo, da je večina Britancev podprla brexit tudi zaradi strahu pred begunci. Strah ima velike oči. Pa malo Britanijo.