Slovenska politika, ki ne obvlada niti sebe, kaj šele gospodarstva, financ, sodstva, zdravstva, kadrov in korupcije, je javnosti nedvoumno dala vedeti, da se vplivu na Radio in Televizijo ne namerava odpovedati.

Programski svet, ki je bil ob začetku tranzicije mišljen kot zbor uglednih posameznikov, je danes povsem v domeni državnega zbora; od 29 članov jih kar 21 imenuje parlament. Vsakršen poskus, da v programskem svetu brez podpore vladajoče koalicije zbereš večino glasov, se pravi najmanj 15, je že vnaprej obsojen na neuspeh. Lahko si briljanten menedžer ali programska veličina, bo glasovalni stroj "uprave" nacionalke izbral tistega, ki so ga izbrali na Gregorčičevi ali nekje tam blizu, po starem, uveljavljenem pravilu: četudi ni najboljši, samo da je naš.

Novoimenovana generalna direktorica Nataša Pirc Musar v tem pogledu ni slab izbor. Prodorna, pravniško in organizacijsko podkovana, brezkompromisna, ugledna osebnost, ki se je, žal, drži etiketa prevelike naklonjenosti levi politični opciji. Svoj čas je bila televizijska voditeljica, kar pa še ne pomeni, da je programski človek, kot je, na primer, njena konkurentka pri kandidaturi za novo šefico Kolodvorske in Tavčarjeve, dr. Ljerka Bizilj.

Seveda generalni direktor javne radiotelevizije ne more biti vseved na vseh področjih. Nataša Pirc Musar si bo zato v hišo pripeljala trojico ekspertov, s katerimi se bo spravila nad nepravilnosti, finančno nepreglednost, kadrovsko podhranjenost in seveda programsko mrtvilo zlasti na televiziji in med drugim v njenem razvedrilnem programu.

Je pa presenetljiv njen odgovor na pobudo o alternativni oddaji Studio City, ki je po mnenju nekaterih svetnikov povsem levo orientiran. Nova generalna direktorica bi mirne duše uvedla podobno oddajo, ki bi nosila desni politični predznak! To bi bil seveda nevaren precedens, saj bi se kaj hitro pojavila zahteva po levo in desno usmerjenem Dnevniku, Odmevih in tako dalje. Kakšne programske spremembe se obetajo v resnici, je stvar prihodnosti, bistvo prihoda nove metle na Kolodvorsko in Tavčarjevo pa je gotovo to, da prihaja nov veter, pravzaprav vihar, ki bo odpihnil dolgoletno zatohlost in domačnost, apatičnost in premajhno motiviranost na javni radioteleviziji.

Petnajst glasov, ki jih je prejela na programskem svetu, ni ravno obilna podpora, trinajst, ki jih je prejela Ljerka Bizilj, pomeni, da bo morala nova šefica sleherno potezo zelo dobro domisliti in pretehtati.

Politika si je tudi tokrat zagotovila vpliv na javno radiotelevizijo. Še enkrat, morda zadnjič. Nemško ustavno sodišče je pred kratkim ugotovilo, da je vpliv politike na javno ZDF prevelik, zato je sprejelo odločitev, po kateri bo v organih nemške javne radiotelevizije znatno manj politikov kot doslej. Večji vpliv bo dobila civilna družba. Število politikov in oseb, povezanih s politiko, se bo v nadzornih organih ZDF zmanjšalo na tretjino. – Pri nas bi takšna odločitev pomenila, da bi v Programskem svetu RTVS sedelo namesto 21 komaj devet ali deset svetnikov, ki jih je v ta organ imenoval državni zbor in ki praviloma glasujejo tako, kot zahteva politična večina.

Televizija, ta večni predmet poželenja vsakokratne oblasti. Ki omogoča promocijo, zmago na volitvah in popularnost. - In sem ter tja, na srečo, tudi pribijanje na križ, volilni poraz in sramoto.