Manjka postelj in osebja, ob vrhuncu gripe se na intenzivi dogaja nepojmljivo. V isti sobi ležijo bolniki s hudimi nalezljivimi boleznimi, kot so gripa, tifus in mikrobiološke okužbe. »Takšno stanje bi bilo kvečjemu mogoče pričakovati v kakšnih izrednih in vojnih razmerah oziroma v nerazvitih državah,« so zgroženi poslanci.

Ne le poslanci, natanko to se sprašuje večina ljudi, ki ne morejo verjeti, da navadna epidemija gripe spravi klinični center do točke, ko si želiš, da ne bi bil sprejet na njihov oddelek, ker ti lahko škodi, namesto koristi.

Toda kaj se zares skriva za stopnjevanjem problema medicinskih sester v ljubljanskem UKC?

V začetku tedna smo obstali pri dveh diametralno nasprotnih tezah: sestre in vodstvo UKC-ja trdijo, da bi potrebovali 400 dodatnih sester, da bi delo potekalo normalno, ministrica odgovarja: bolje organizirajte delo.

Včeraj je postregla s podatkom, da je UKC Ljubljana od leta 2009 do 2013, torej v času, ko ga je vodil Simon Vrhunec, število zaposlenih povečal za 11 odstotkov, to je skoraj 450 ljudi. »Zaposlovalo pa se je na vseh področjih, razen v zdravstveni negi,« je dejala.

Ne le da so sestre preobremenjene, ob mizernih dohodkih jim niti vseh nadur ne izplačajo. A stvari niso enoznačne, ko se dvignemo nad emocialne dimenzije slabo plačanega dela. Ko odkrito pogledamo v organizacijo dela in naletimo na tiste, ki niti približno niso obremenjeni v taki meri. Direktor bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre pripoveduje, da je dvema glavnima sestrama pred časom izdal opomin pred izredno odpovedjo, ker nista ustrezno organizirali dela sester, nekatere so bile obremenjene bistveno preveč, druge premalo. Po tem bi se lahko zgledovali tudi v UKC-ju.

Na drugi strani se obnašajo skrajno izkoriščevalsko in velikega števila nadur niti ne plačajo. Odsotnost z dela med zdravstvenim osebjem je nenormalno velika: lani je bilo od 3974 zaposlenih v zdravstveni negi v UKC-ju vsak dan v povprečju odsotnih 1000 ljudi, skoraj polovica iz naslova dopusta, velik del zaradi bolniških dopustov, do katerih, opozarjajo v bolnišnicah, prihaja tudi zaradi preobremenjenosti.

Simon Vrhunec hoče več denarja in odpravo Zujfa ter prepovedi zaposlovanja, sestre hočejo vzdržen delovni ritem in plačilo za opravljeno delo, Samo Fakin je prepričan, da delo ni optimalno organizirano in jim več denarja še ni zagotovil, čeprav ima v blagajni 20-milijonski presežek, za ministrico še ni jasno, kaj je v dneh te krize po sestanku z vodstvom UKC-ja ugotovila, da drži. Na intenzivi hočejo, da se končno zgradi nova urgenca in nabavi najnujnejše aparate, da jim ne bo treba več na pomoč klicati vojske in uporabljati blagovnih rezerv.

Najbolj osupljivo pa je to, da prav v nobeni bolnišnici nimajo izdelanih normativov za delo. Nekatere bolnišnice so pri postavljanju meril vestnejše in učinkovitejše, druge manj. Še posebej pomembni so postavljeni normativi za tako velik sistem, kot je UKC, kjer se je tistim, ki se izogibajo delu in ga prelagajo na druge, posledično bolj obremenjene, veliko lažje izgubiti v sistemu kot v lokalnih bolnišnicah.

Kaj se torej skriva za podobo razmer, ki bi jih pripisali najrevnejšim delom sveta, v državljanih, ki plačujemo zdravstveno zavarovanje in pričakujemo enak standard kot v primerljivih, kakovostnih bolnišnicah, pa vzbujajo ne le nelagodje in skrb, temveč že tudi strah? So razmere res tako alarmantne ali pa se stiske, ki nedvomno obstajajo, izkoriščajo v boju za blagajno, ki ima trenutno 20 milijonov presežka?

V nocojšnji Tarči, kjer se sestre prvič soočajo z ministrico in Simon Vrhunec čaka na odgovor Sama Fakina, ali jim bo zagotovil več denarja, bi moralo postati jasno.

Gostje so: predsednica sindikata zdravstvene nege Jelka Mlakar, generalni direktor UKC-ja Ljubljana Simon Vrhunec, direktor ZZZS-ja Samo Fakin, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, sestra Irena Pajnik Beguš in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.