Takole je nekdaj pripovedoval: "Kolikor sem mogel, sem sledil sokolskim vrednotam. Trdo delo, močna volja, samodisciplina, vztrajnost, natančnost, doslednost, strpnost ter skromnost so me vodili."

Ali vsi tisti, ki stopajo v svet športa, danes enako razmišljajo? In tekmovalci in tisti, ki skrbijo, da imajo tekmovalci kje vaditi, da bi stopili na pot našega vrhunskega telovadca, ki je bil lep čas, žal, tudi v pretirani pozabi. Malo je tistih, ki bi nam danes še lahko kakšno rekli o njegovih tekmovalnih časih. Imel pa je obilo posnemovalcev in skorajda vsi, ki so lahko prišli in so se nekdaj ukvarjali z orodno telovadbo, so bili sinoči na novem velodromu, ki so ga v Češčo vas prvotno postavili že pred dvema desetletjema in več. Telovadci so svoj vadbeni objekt pred nekaj leti dobili v Ljubljani, v Štukljevem mestu so precej boljše razmere za vadbo, kot so jih imeli doslej, pridobili atleti, kolesarji in tudi triatlonci.

Ogromno poguma je bilo potrebnega, da se je zagrizlo v to jabolko. Ni nujno, da kislo, moralo bi biti celo zelo sočno. Pred leti, ko je bilo Novo mesto v igri za enega od organizatorjev evropskega košarkarskega prvenstva, se je od precej dražjega objekta odstopilo. In to ob dejstvu, da je Novo mesto med najbolj uspešnimi slovenskimi mesti z gospodarskega vidika. Kakšno tretjino nekdaj predvidenih sredstev je zdaj v prenovljenem in pokritem velodromu.
Čeprav ima objekt, zdaj tudi slovenski olimpijski vadbeni center, že uporabno dovoljenje, pa bomo morali počakati še nekaj časa, da bo v celoti zaživel. Atleti imajo svoje steze in vse, kar se lahko trenira v dvorani, že pripravljeno. Kolesarji čakajo na les, na sibirski bor, ki ga bodo razumljivo pripeljali z vzhoda. Vešče domače tesarske roke pa bodo potem ustvarile končno podobo. Da bo to izjemna pridobitev predvsem za mlade rodove, lahko potrdimo že zdaj. Nekateri največji zanesenjaki že pravijo, da bomo prav zaradi tega objekta v naslednjih letih še imeli uspešne športnike, ki bodo merili tudi do medalj.

Na hitro bi lahko tudi pomislili, da v celoti pa le ne smemo biti zadovoljni. Prve pripombe se namreč že slišijo. Kako bo z garderobami, kako se bosta usklajevali kolesarska in atletska dejavnost, kdo bo vse skupaj nadzoroval in kdo plačeval. Ste slišali prej besede Leona Štuklja? Držati se jih bo treba, drugače na vrh ne moreš. Če je kdo misli, da bomo v Novem mestu v naslednjih letih spremljali evropsko ali svetovno člansko prvenstvo v dvoranski atletiki ali na velodromu, pa se je močno motil. Za kaj takega bi moral biti prostor v naši največji športni dvorani, ki pa je za omenjeni tekmovanji, žal, premajhna. Zato tistim, ki so se pogumno odločili za objekt na Dolenjskem, lahko le čestitamo in glasno zakličemo hvala.