Življenje Andrzeja Wajde in tudi njegovo delo so za vedno zaznamovali spomini na dogajanje med drugo svetovno vojno. Foto:
Življenje Andrzeja Wajde in tudi njegovo delo so za vedno zaznamovali spomini na dogajanje med drugo svetovno vojno. Foto:
Georges Méliès: Le Voyage dans la Lune (Potovanje na Luno)
Mélièsov film Potovanje na Luno velja za prvi znanstvenofantastični film.
Georges Méliès: Le Voyage dans la Lune (Potovanje na Luno)
Méliès se je navdihoval v pisanju Julesa Verna in H. G. Wellsa, njegov pionirski film pa je postal vir navdiha za mnogo kasnejših filmarjev.
Georges Méliès: Le Voyage dans la Lune (Potovanje na Luno)
Film Potovanje na Luno je bil žrtev 'piratstva', saj so tehniki Edisonovih studiev skrivaj naredili kopije filma in jih predvajali v ZDA, ne da bi za to kar koli plačali Mélièsu, ki je nazadnje zaradi velikopoteznosti svojih filmskih projektov celo bankrotiral.
Nemške letalske sile
Wajda si bo za vedno zapomnil prizor, kako je vojak, ki je varoval njegovo družino, z navadno puško streljal na nemška vojaška letala, ki so bila za Poljake pravo 'znanstvenofantastično' čudo.

Poljski režiser, ki je bil ob izbruhu druge svetovne vojne star 13 let in čigar oče je umrl v zloglasnem Katinskem pokolu (v pokolu več tisoč poljskih oficirjev je kar okoli 6.000 oficirjev likvidiral en sam mož, NKVD-jevec Vasilij M. Blohin), je v nedavnem intervjuju za časopis Die Welt vtis strnil ob pogledu na motorizirano nemško vojsko, ki je bila na Poljskem, kjer so še vedno gojili' konjenico po stari francoski šoli vojskovanja, pravo tehnološko čudo: "Med begom smo srečali nemško pehoto. To je bila neskončna kolona, opremljena z vso mogočo tehnologijo, ki smo si jo le mogli predstavljati. Občutek, ki sem ga dobil ob pogledu na to vojsko, sem ponovno doživel šele ob ogledu filma Vojna zvezd.

Prvi filmski polet na Luno
Omenjanje zvezd v kontekstu prvega septembra tudi sicer ni tako za lase privlečeno. Ravno prvega septembra je bilo, ko so predvajali povsem prvi znanstvenofantastični film. Veliki dogodek se je sicer zgodil leta 1902, šlo pa je za film francoskega pionirja filmske umetnosti Georgesa Mélièsa Le Voyage dans la Lune (Potovanje na Luno). Če so leta 1939 nemški inženirji razvijali bojno raketno tehnologijo, pa jih je vendar strokovno vodil Wernher von Braun, ki je skrivaj ves čas sanjal o poletu na Luno in so ga navduševali tudi filmi, ki so načenjali to tedaj še utopično tematiko. Tako je radovedno spremljal priprave na premiero filma Fritza Langa Frau im Mond (Ženska v Luni) - dogodka se je navsezadnje udeležil celo Albert Einstein -, sicer tehnično mnogo bolj dovršeno produkcijo od Mélièsove.

Méliès se je vseeno 'hranil' s podobnimi literarnimi dosežki kot poznejši protagonisti razvoja znanstvenofantastičnega filma. Predvsem Potovanje na Luno Julesa Verna in Prvi ljudje na Luni H. G. Wellsa so ga navdušili, pri realizaciji ideje pa mu je močno pomagalo tudi znanje, ki si ga je pridobil med šolanjem za poklicnega čarovnika, kar je sicer bil po izobrazbi. Pirotehnični triki, manipulacija s predmeti in uvajanje novih možnosti znotraj filmske tehnologije, kot so dvojna osvetlitev, razcepljeni ekran ali tako imenovani trik stop-motion, katerim sta se na primer brata Lumière, ki jima je šlo bolj za razvoj filma kot medija dokumentaristike, izogibala, ... vse to je Mélièso film naredilo za čudež zgodnje znanstvene fantastike, za katerega krono lahko verjetno imenujemo prizor pristanka rakete v očesu Luninega obraza.

Filmsko 'vohunstvo' Edisonovih studiev
Podobno kot je vojno zaznamovalo 'trgovanje' z informacijami in najrazličnejšimi manipulacijami s podatki, je tudi zgodba o filmu Potovanje na Luno zgodba o 'piratstvu', zaradi katerega je bil Méliès, ki je za film porabil ogromno denarja - Potovanje na Luno je bil najdražji od njegovih okoli 500 filmov, a v resnici tudi najvplivnejši -, ob velik del zaslužka. Tehniki Edisonovih filmskih studiev so namreč na skrivaj pretihotapili kopije s filmom v ZDA in ga tam predvajali, ne da bi o tem obvestili avtorja filma in ga pošteno plačali.

Prav mogoče je, da bo nekoč spet nastal film, ki bo povezan z začetkom druge svetovne vojne in ki bo obenem vključeval nenavadne manevre letečih prevoznih sredstev. Le da ti manevri ne bodo tako benigni, kot so bili tisti, ki jih je izvajala raketa, ki so jo ob francoski trobojnici in čednih damah iz topa izstrelili v Mélièsovem filmu. Vračamo se namreč k spominom Andrzeja Wajde, ki je sicer že več filmov, nazadnje v filmu Katinski pokol, zaznamoval s svojimi spomini na politično turbulentno in v tem tudi tragično mladost.

Še neuporabljeni spomin Andrzeja Wajde
A enega, morda vizualno celo najbolj atraktivnega spomina, še ni uporabil. Nekoliko zares spominja na Vojno zvezd. Še bolj pa opozarja na neverjeten prepad v tehnološki razvitosti Poljske in Nemčije: "Bil sem priča prizoru, ki ga nikoli ne bom pozabil. Naš voz, ki sta ga vlekla konja, je vodil en vojak, še eden pa ga je spremljal kot naš zaščitnik. Vedno znova so nas preletavala letala; včasih so nas obstreljevala, drugič spet ne. Vedno znova smo bežali, enkrat v gozd, drugič kar na golo polje. V tem vzdušju, zaznamovanim s kaosom in strahom je naš vojak vzel puško z rame in začel streljati na letala! Tega prizora nisem še nikoli uporabil v filmu; nisem ga želel videti na platnu, ampak le v svojem spominu."