Jamo, dolgo 100 in široko 40 metrov, so najprej uporabljali kot kamnolom, kasneje pa je bil v njej tudi samostan. Foto: EPA
Jamo, dolgo 100 in široko 40 metrov, so najprej uporabljali kot kamnolom, kasneje pa je bil v njej tudi samostan. Foto: EPA
Jama v dolini reke Jordan
Arheologi ne vedno natančno, zakaj so ob prisotnosti kamna Rimljani kamnolom izkopali pod površjem. Domnevajo, da so tako izrazili spoštovanje do kraja, ki so ga imeli za svetega Judje. Foto: EPA

Kot je sporočil Adam Zertal, vodja arheološke ekipe univerze v Haifi, ki je v dolini reke Jordan izkopavala od leta 1978, so arheologi odkrili jamo, dolgo 100 in široko 40 metrov, ki je zelo verjetno okoli 500 let služila kot kamnolom, kasneje pa je bil v jami tudi samostan. Vendar pa je to, da so ob prisotnosti kamenja na površju kamnolom izkopali pod zemljo, in si tako otežili delo, zelo nenavadno. Zertal ponudi možno razlago, zakaj Rimljani oziroma prebivalci predelov, ki so kasneje postali del vzhodnega rimskega cesarstva, niso hoteli oskruniti površja. Na starem bizantinskem zemljevidu je namreč kraj, kjer so arheologi izkopali jamo, označen z izrazom Dodekaliton, kar pomeni 12 kamnov. To se navezuje na 12 plemen Izraela, v primeru odkritega kamnoloma, pa bi utegnilo pomeniti identifikacijo starejšega svetišča, najverjetneje starojudovskega svetega kraja Gilgal. Če vse to drži, so Bizantinci iz spoštovanja do svetosti kraja kamnolom umaknili pod površje.

Zanimivi stebri namesto zakletega brloga hijen
Zanimiva je tudi notranjost jame, vstop v katero pa je bil za arheologe prav posebno doživetje. Kot pojasnjuje Zertal, sta namreč dva beduina arheologe svarila pred vstopom, saj naj bi bila jama zakleta, v njej pa naj bi svoje brloge imeli volkovi in hijene. Obe domnevi sta se izkazali za napačni, a pogled na notranjost je bil vseeno impresiven. V njej namreč dominira 22 ogromnih stebrov, zaznamovanih z 31 znaki v obliki križa, z gravurami nečesa, kar spominja na zodiakalni simbol, z rimskimi črkami ter z nečim, podobnim starorimskemu vojaškemu obesku. Arheologi so nadalje tudi odkrili majhne niše, v katere so prvi uporabniki jame postavljali oljne luči.

Kraj prvega tabora onkraj reke Jordan
Namenimo še nekaj vrstic imenu Gilgal. To se v judovski Bibliji pojavi večkrat. Glavna uporaba pa se navezuje na trenutek, ko so plemena Izraela prvič po begu iz Egipta prečkala reko Jordan in se utaborila. Zgodba je zapisana v Jozuejovi knjigi. Jozue je bil prvi Mojzesov pomočnik, ki je po očakovi smrti prevzel nalogo, voditi svoj narod v obljubljeno deželo. Ko so plemena postavila tabor, je Jozue ukazal, iz reke prinesti dvanajst kamnov in jih postaviti kot večno znamenje, kje so Izraelci po prečkanju reke Jordan prvič prenočili. Teh 12 kamnov naj bi bilo tudi 12 kamnov, o katerih govori bizantinski zemljevid, s katerim so si pri delu pomagali Zertal in njegovi sodelavci.