Nenehno nadzorovanje in poročanje o vsem in vsakomur - kratkočasna dejavnost malomeščanov, katerih poštenost in iskrenost na laž postavi prav odkrito lažnivi Oskar Matzertah, ki kot antilik nemškega meščanstva razkrinka to meščanstvo. Foto: Günter Grass Haus
Nenehno nadzorovanje in poročanje o vsem in vsakomur - kratkočasna dejavnost malomeščanov, katerih poštenost in iskrenost na laž postavi prav odkrito lažnivi Oskar Matzertah, ki kot antilik nemškega meščanstva razkrinka to meščanstvo. Foto: Günter Grass Haus
Günter Grass in 50 let Pločevinastega bobna
Roman Pločevinasti boben, ki so ga označili tudi za začetek preporoda nemškega romana, je Günterju Grassu prinesel Nobelovo nagrado za književnost. Foto: Günter Grass Haus
Günter Grass in 50 let Pločevinastega bobna
Ob 50-letnici izida Pločevinastega bobna je v Lübecku na ogled razstava, ki predstavlja roman, zaledje njegovega nastajanja in njegov sprejem v kritični javnosti. Foto: Günter Grass Haus
Pločevinasti boben (Volker Schlöndorff, 1979)
Po romanu Pločevinasti boben je Volker Schlöndorff leta 1979 posnel film, ki je bil nagrajen z oskarjem za najboljši tujejezični film.

Ob tej priložnosti so v lübeški Hiši Günterja Grassa (Günter Grass Haus) uredili veliko razstavo, ki predstavlja zakulisje nastajanja romana, samo zgodbo o nenavadnem Oskarju Matzerathu in sprejem romana v letih po njegovem izidu. Čeprav v romanu, katerega največji del je Grass napisal v Parizu, vojna nikakor ni prevladujoča tema, so roman Pločevinasti boben večkrat imenovali za literarno delo, ki poda odličen psihološki uvid v zakulisje druge svetovne vojne oziroma razkriva anomalije nemškega malomeščanstva.



Sem v norišnici in moj negovalec kuka skozi kukalo
Odprtje razstave je uvedlo branje iz Pločevinastega bobna, pri katerem se je Grassu pridružil Mario Adorf, ki je v filmu Volkerja Schlöndorffa - film je nenazadnje prejel tudi oskarja za najboljši tujejezični film - upodobil Alfreda Matzeratha; ključna je bila izreka besed: "Sem stanovalec neke zdravstvene in negovalne ustanove, moj negovalec me opazuje, le redko me spusti z oči; v vratih je namreč kukalo in oko mojega negovalca je tiste rjave barve, ki ne more videti skozi mene, modrookega." Opazovanje in nenehen družbeni nadzor sta bila namreč v jedru ne le nacizma, ampak sta bila vgrajena v samo malomeščansko naravo, ki je zatirala vse spontano in zavračala vse, kar ni bilo čisto po pravilih in normah higiene ter zdravega življenja; to je življenja, ki je obrodilo močno in zdravo telo, sposobno sodelovati v gospodarstvu in vojski.

Tudi Oskar Matzerath, ki o svojem svetu, Gdansku, v katerem je potekala živahna kolonialna trgovina, poroča iz svoje, žabje perspektive, ni brez napak. Zelo težko mu je verjeti, saj nekatera njegova pričevanja - na primer priznanje, da je kriv smrti svojih staršev - kasneje na laž postavijo pravi dokazi. Vendar je njegova laž čudna, saj se zdi interesno neutemeljena. Grass je namreč z Oskarjem ustvaril skoraj popolni 'antilik' bidermajerskega meščanstva in tako je slednjega tudi razkrinkal.

Svet Oskarja Matzeratha v štirih etapah
Svet Oskarja Matzeratha in svet, v katerem je roman nastajal, v Lübecku spoznavamo v štirih etapah. Prvi del razstave nam predstavi nastajanje romana. Na ogled so Grassove pesmi in nekateri drobni zapisi, ki že dokazujejo ukvarjanje z vodilno temo Pločevinastega bobna. Kot posebno dragocen eksponat pa je bil imenovan kovček z rokopisom ene prvih različic romana, ki je dolgo ležal v kleti Grassovega pariškega doma in ga je v sedemdesetih odkril ameriški literarni zgodovinar John Reddick.

Drugi del razstave nas popelje v Gdansk in v mesto umesti motive in like iz romana. Tretji del se ukvarja z Grassom in časom, ki ga je preživel v Düsseldorfu; gre za čas med letoma 1948 in 1952, ko je Grass na düsseldorfski umetniški akademiji študiral kiparstvo in grafiko. Zadnji del razstave pa se ukvarja z zgodovino recepcije romana, ki je bil do danes preveden v več kot 40 jezikov, Grassu je prinesel Nobelovo nagrado za literaturo, po njem pa je Schlöndorff leta 1979 posnel tudi film.