V celjskem Domu sv. Jožefa so nastopili Teharsko gledališče Celje, Komorni moški zbor Celje in kitaristka Špela Majcen, poleg tega pa so odprli razstavo Valentina Omana z naslovom Platna. Osrednji govornik akademije Kaj Slovenci terjamo je bil zgodovinar Stane Granda.

Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah v Ziljski dolini. V Celovcu je študiral bogoslovje, nato pa bil med letoma 1844 in 1848 stolni kaplan. Med letoma 1851 in 1870 je bil župnik v Gorjah v Zilji, od 1871 do 1883 pa beneficiat na Križni gori blizu Celovca. Umrl je leta 1892 v Pragi, kjer je tudi preživel zadnja leta življenja.

S svojimi prispevki je sodeloval pri publikacijah Antona Martina Slomška in pozneje v Novicah. Posvečal se je zbiranju ljudskih pesmi, opisoval šege, pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke. Med njegovimi izdajami je treba omeniti Pesmarico cerkveno iz leta 1846, Slovnico rusko za Slovence (1867) ter knjigo Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola.

Matijo Majarja Ziljskega je med drugim zaposlovala zamisel o zbliževanju slovanskih jezikov in umetnem slovanskem jeziku, kar se kaže v delih Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik (1848) in Uzajemni pravopis slavjanski (1865).

Zedinjena Slovenija
Zavzemal se je za enakopravnost vseh narodov in bil eden prvih ter najodločnejših oblikovalcev slovenskega političnega programa. Zapisal je željo po samostojnem življenju vsakega naroda v monarhiji in sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak Kaj Slovenci terjamo.

V revolucionarnem letu 1848 je predstavil načrt o preureditvi monarhije v zvezno državo narodov, nato pa leta 1865 v časniku Slavisches Centralblatt opisal kombinacijo zgodovinskih dežel z narodnostnimi kurijami. Za Zedinjeno Slovenijo se je zavzemal tudi v obdobju taborov.

M. K.