Egiptovski arheologi se bojijo, da bodo množice turistov v Dolini kraljev uničile tamkajšnje grobnice. Foto: EPA
Egiptovski arheologi se bojijo, da bodo množice turistov v Dolini kraljev uničile tamkajšnje grobnice. Foto: EPA
Dolina kraljev - grobnica faraona Setija I.
Zahi Hawass upa, da bi nekoč odkril grobnico, ki bi se po lepoti lahko kosala z grobnico faraona Setija I. Foto: EPA
Zahi Hawass
Energični Zahi Hawass, ki svet obvešča tudi o najmanjših arheoloških odkritjih in ki rad naokoli hodi v 'klobuku Indiane Jonesa', se bo naslednje leto poslovil od položaja vodje egiptovskega arheološkega urada. Foto: EPA

Ti z odločnim vodjo Zahijem Havasom na čelu tožijo nad vedno večjim obiskom Doline kraljev, ki grobnice tako imenovanega tebanskega obdobja starega Egipta (gre za obdobje, ko je bilo središče egipčanskega kraljestva mesto Tebe oziroma današnji Luksor) počasi, a vztrajno meljejo v prah. Kot piše Le Figaró, v visoki sezoni obišče Dolino kraljev celo 6.000 ljudi, o vzponu turizma v Egiptu pa veliko pove tudi to, da je še leta 2003 Egipt obiskalo 6 milijonov ljudi, lani pa kar 13 milijonov. Drži, da jih večina teži k obalam Rdečega morja, a nemalo se jih odloči tudi za obisk čudes starega Egipta.

Izmenično odpiranje grobnic ne pride v poštev
Arheolog Hurik Suruzian apokaliptično napove, da bodo nekatere grobnice v samo 25 letih nepopravljivo poškodovane. Pove, da so že razmišljali, da bi grobnice za javnost odpirali izmenično, tako da ne bi bile vse dostopne vsak dan. Vendar pa to ne pride v poštev, ker bi bil tak režim pravzaprav nepravičen, saj so grobnice različno bogato okrašene. Odprtje grobnic je problematično tudi zaradi njihovega izpostavljanja vremenskim vplivom. Tako se v najbolj vročem delu leta vlažnost zraka v grobnicah lahko dvigne vse do popolne nasičenosti, kar še posebej načenja gravure na kovini, pravzaprav pa vlaga uničuje strukturo prav vseh barv, uporabljenih pri dekoraciji grobnic.

Havasove sanje o neizropani grobnici
Dolina kraljev je ta čas v središču pozornosti tudi po zaslugi Havasa, ki se bo naslednje leto poslovil od mesta vodje egiptovskega arheološkega urada. Havas, ki mu nikoli ni manjkalo daru za komuniciranje z javnostjo in za velikopotezno predstavljanje novih arheoloških odkritij kot tudi veličastne dediščine zgodovine njegovega naroda, je napovedal, da prav zares sanja o tem, da bo odkril še nedotaknjeno grobnico. Najznamenitejše tovrstno odkritje do zdaj je bilo odkritje Tutankamonove grobnice, ki se je posrečilo Howardu Carterju, čigar misijo je pred skoraj natančno stoletjem (1908) začel financirati lord Carnarvon. Grobnico, klasificirano kot KV62, so sicer odkrili leta 1922.

Havas je zdaj na lovu za grobnico KV64. O grobnici se sicer govori že več kot leto dni, ko so sledi vhoda v neznano grobnico odkrili med groboma faraona Merneptaha in Ramzesa II. Havas domneva, da bi lahko šlo za grobnico faraona Ramzesa VIII. Prav tako še vedno sanja, da bi se nova grobica lahko primerjala z grobnico faraona Setija I., očeta Ramzesa II., ki velja za najlepšo grobnico v Dolini kraljev. Grobnica, ki jo je že leta 1817 odkril Giovanni Battista Belzoni, je s 136 metri tudi najdaljša odkrita grobnica.