Na tretjem Avdiofestu v Cukrarni v Ljubljani se bo zvrstilo več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev.
Vse večja poslušanost radijskih programov
Hiter tehnološki napredek od radia in njegovih ustvarjalcev zahteva veliko prilagajanja. Kot je za Radio Slovenija poročala Metka Pirc, na Avdiofestivalu skušajo pokazati čim več tega, kako in kaj ustvarijo: "Kaj ljudje od nas pričakujejo, kaj dobrega lahko ponudimo, kaj lahko pokažemo, po možnosti na neki svež ali premieren način in na odru pred ljudmi – tako pred interno strokovno javnostjo kot pred splošno zunanjo javnostjo. To je pravzaprav tudi namen tega Avdiofestivala," je pred začetkom dogajanja povedal direktor Radia Slovenija Mirko Štular. (Rezultate raziskave poslušanosti Mediana RM najdete tukaj).
V stotih letih je radio preživel mnogo pretresov. Leta 1981 je MTV ob začetku oddajanja kot prvi videospot zavrtel Video Killed the Radio Star zasedbe The Buggles, a kot poudarjajo na Radiu Slovenija, se to ni zgodilo. "Mirno lahko rečemo, da tri četrtine ljudi tako ali drugače bolj ali manj pogosto ali redno še zmeraj spremlja radijske programe, kar je izjemno visoka številka," je o tem dejal direktor radia.
Aplikacija Radioplayer
Da bi obdržali primat v avtomobilih, so se slovenski radijski programi povezali v aplikaciji Radioplayer. "Poenostavljeno povedano: gre za aplikacijo, ki prek pametnih naprav ponuja – najbolj prek pametnega telefona – dostop do skoraj vseh radijskih programov v Sloveniji, ne samo do programov Radia Slovenija, ampak tudi do vseh komercialnih in preostalih radijskih programov," je še dejal Štular. Kot je še dodala novinarka Radia Slovenija Metka Pirc, v aplikaciji Radioplayer najdemo tudi podkaste, s katerim se skuša radio približati različnim nišnim občinstvom.
Razprave, delavnice in predavanja
Letošnji Avdiofestival znova združuje delavce na področju zvoka, ki jih ta zanima z vsebinskega ali tehničnega vidika, ali pa le uživajo v poslušanju zvočnih vsebin. V Cukrarni prav tako gostijo številne pogovorne oddaje (podkaste) in druge zvočne formate, ki jih izvajajo na kraju dogodka, program pa dopolnjujejo razprave o stanju in razvoju radia. V okviru festivala je organiziran tudi izobraževalni program v obliki delavnic in predavanj, kot je na primer potujoča radijska delavnica ameriškega mentorja za radio Roba Rosenthala, na kateri radijske novinarje uči pripovedovalskih veščin.
Bi Jezus imel podkast?
Med drugim bodo na pogovoru z naslovom Bi Jezus imel podkast? razmišljali Martin Golob, Branko Cestnik, Lojze Grčman in Jure Sešek. Voditeljica oddaje Rožnata dolina Katja Stojnić bo v živo gostila Borisa Kokalja iz glasbene zasedbe Kokosy in raperko Masayah.
Vseprisotnost podkastov, ki jih lahko objavlja vsak
Nataša Briški, Žan Papič in Ines Pusovnik bodo v družbi moderatorja Gašperja Andrinka, novinarja Vala 202 in predsednika Društva novinarjev Slovenije, razpravljali o tem, ali podkast potrebuje urednika. Ne le v podkastih, slovenski radijci še zmeraj prek radijskih valov uspešno nagovarjajo različne segmente javnosti. V čem je prednost živega radijskega programa? O tem se bo Nejc Jemec pogovarjal z radijskimi voditelji Melani Mekicar, Denisom Avdićem in Miho Šaleharjem. Znova bo mogoče v živo prisluhniti oddaji Tanje Starič in Aleša Kocjana z naslovom Umetnost možnega, ki v ospredje postavlja ozadje, ki ga politiki poskušajo skriti.
Kolesarstvo, dramaturgija podkastov in poslušanje glasbe
Luka Petrič, novinar oddaje Tour 202, se bo z Martinom Hvastjo, Slavkom Jeričem in Igorjem Tomincem pogovarjal o uspehih Slovencev v iztekajoči se kolesarski sezoni. Goran Vojnović, soavtor oddaje Goran, bo predaval o dramaturgiji podkastov. Glasbenica Neisha in glasbeni producent Dejan Radičević se bosta pogovarjala z Andrejem Karolijem in Jernejem Sobočanom na temo vprašanja, kako glasba pride do poslušalcev. V pogovoru na temo dopisništev pa se bodo sodelujoči posvetili vprašanju: Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam nisi prisoten?
Slovanski zvočni sprehod tudi po Ljubljani
V okviru Avdiofestivala bo predstavljena tudi brezplačno dostopna mobilna literarno-zvočna aplikacija Slavic Soundwalking (Slovanski zvočni sprehod). To je interaktivni literarni projekt, ki promovira južnoslovanske književnosti, slovanske jezike in spodbuja transnacionalno kulturno sodelovanje z interaktivno mobilno aplikacijo, aktivirano na javnih površinah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje