500 tistih, ki so skrivaj krojili svet

Knjiga o Američanih, vpletenih v omrežje KGB-ja

Knjiga Spies: The Rise and Fall of the KGB in America predstavlja 500 Američanov, ki so delali za KGB.

Na listi 'uslužbencev' KGB-ja je bil tudi Ernest Hemingway, ki pa menda ni priskrbel niti ene uporabne informacije. Foto: J. F. Kennedy - Presidential Library and Museum

Eno od pomembnih poglavij v zgodovini vohunjenja v ZDA je projekt Manhattan, projekt izdelave atomske bombe. Velikokrat je bil izrečen sum, da je podatke o projektu izdajal J. R. Oppenheimer, znanstveni direktor, projekta, a znamenitega fizika menda ni na seznamu KGB-jevih sodelavcev.

So ljudje, katerih videz in razburljivo življenje spominjajo na življenje v filmu; v vohunskem trilerju. Tak je bil Ernest Hemingway, le da to ni bil le videz.

Knjiga Spies: The Rise and Fall of the KGB in America predstavlja 500 Američanov, ki so delali za KGB. Foto:

Projekt Manhattan — Eno od pomembnih poglavij v zgodovini vohunjenja v ZDA je projekt Manhattan, projekt izdelave atomske bombe. Velikokrat je bil izrečen sum, da je podatke o projektu izdajal J. R. Oppenheimer, znanstveni direktor, projekta, a znamenitega fizika menda ni na seznamu KGB-jevih sodelavcev.

V knjigi Spies: The Rise and Fall of the KGB in America (Vohuni: Vzpon in padec KGB-ja v Ameriki) avtorji John Earl Haynes, Harvey Klehr in Aleksander Vasilijev med drugim pišejo o tem, da je bil Ernest Hemingway od leta 1941 sovjetski vohun s skrivnim imenom Argo, ki pa KGB-ja menda nikoli ni oskrbel s kakšnimi uporabnimi informacijami; čeprav je misel na pisatelja, ki s svojim ribiškim čolnom v kubanskih vodah poskuša izslediti podmornice sovražnih držav, še kako zabavna.

Kdo je spregovoril o Manhattnu?
Haynes, Klehr in Vasiljev so pod drobnogled vzeli tudi nekatere osebe, o katerih se je večkrat govorilo, da so sovjetski vohuni, pa to v resnici sploh niso bile. V tem oziru je ena najzanimivejših oseb J. Robert Oppehneimer, najbolj znan kot znanstveni direktor projekta Manhattan oziroma projekta izdelave atomske bombe. Znamenite so tudi njegove besede, ki jih je izrekel ob prvem preizkusu atomske bombe v Los Alamosu in ki so povzetek odlomka iz hindujskega svetega besedila Bhagavad Gita: "Učinek razsvetlitve neba s svetlobo tisoč sonc bi bil podoben veličastju Vsemogočnega." Informacije glede projekta Manhattan so vseeno odtekale; dva izmed pomembnejših virov sta bila Britanka Melita Norwood, ki je med drugim KGB-ju izdala tudi britanski načrt atomske bombe iz leta 1945, ter v Avstriji rojeni fizik in kemik Engelbert Broda, ki se je kot znanstvenik najbolj uveljavil s študijo o evoluciji bioenergetskih procesov, izdano leta 1975.

Zakulisje prvih let Organizacije združenih narodov
Zgodbe o posameznih vohunih nam pomagajo razumeti nekatere prelomne dogodke v povojni svetovni politiki, predvsem pa v oblikovanju povojne mednarodne skupnosti prek ustanavljanja nekaterih ključnih mednarodnih organizacij. Tu lahko omenimo, da so bili vohuni dejavno vključeni v ustanavljanje Organizacije združenih narodov. Tu je treba omeniti Harryja Dextra Whita, čigar KGB-jevski dosje je eden najobsežnejših. White je bil eden vodilnih mož ameriškega finančnega ministrstva in tako tudi eden ključnih pogajalcev na konferenci v Bretton Woodsu, kjer se je razpravljalo o ustanovitvi in načinu delovanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. White je bil tisti, ki je Sovjetom izdal ameriško pogajalsko strategijo pri ustanavljanju Združenih narodov.