Prav 25. aprila praznuje legendarni ameriški igralec jubilejni rojstni dan. Igralska legenda, ki verjetno ne potrebuje posebne predstavitve, saj gotovo ni ljubitelja filma, ki ne bi poznal Michaela Corleoneja, Benjamina 'Leftyja' Ruggiera, Donnija Brasca, Carlita, Tonyja Montana in drugih nepozabnih filmskih vlog.
Redkejši pa so tisti, ki vedo, da je leta 1940 v vzhodnem Harlemu na Manhattanu rojeni igralec svojo pot začel kot stand-up komik in jo nato nadaljeval na gledaliških deskah. Prav tem so namenjene zgoraj zapisane besede, saj je še danes, kljub njegovemu filmskemu uspehu, gledališče ostalo njegova prva ljubezen, h kateri se vedno znova vrača. "Sijajen je občutek, ko nastopiš v uspešnici, a dolgoročno je bolje nastopiti v nečem, kar je zate uspešnica ..., saj ti daje zagon. Ima večjo podlago in ti daje samozavest, medtem kot ti tisto prvo daje zgolj trenutno zadovoljstvo," je pred kakimi šestimi leti za Times povedal igralec.
Obraz mafijca, gangsterja in bančnega roparja
Ko se je Al Pacino prvič pojavil v filmu, je za svoje delo na Broadwayu že osvojil tonyja. Pacinova filmska zvezda je začela vse jasneje sijati v sedemdesetih letih, v eni najplodnejših in najkakovostnejših obdobij ameriške filmske zgodovine. V vlogi odvisnika v Panika v parku igel leta 1971 je pritegnil pozornost režiserja Francisa Forda Coppola, ki mu je zaupal med takrat uveljavljenimi igralci (Robertom Redfordom, Warrenom Beattyjem in takrat manj znanim Robertom De Niroom), sila zaželeno vlogo sina botra, Michaela Corleoneja. Ta je igralcu prinesla prvo izmed mnogih nominacij za oskarja, Michaela pa je pozneje še dvakrat ponovil. Za vlogo v tretjem Botru je Pacino zahteval celo 7 milijonov dolarjev, a naj bi mu Francis Ford Coppola zagrozil, da bo napisal nov scenarij, ki bo film odprl z Michaelovim pogrebom. Pogodila sta se za 5 milijonov.
A zdaj smo preskočili skoraj dve desetletji naprej. Predtem velja omeniti še filme Scarecrow, vlogo zlomljenega policista pod krinko v Serpicu in bančnega roparja v Dog Day Afternoon.

Vrsta nominacij in en oskar
V prvi polovici osemdesetih let je posnel še eno svojih najbolj prepoznavnih vlog, Tonyja Montana v Brazgotincu Briana De Palme (1983). Poleg tretjega nadaljevanja Botra, kjer se zgodba Michaela Corleoneja dokončno konča, je v naslednjem desetletju posnel še nekaj klasik - filme Carlitov zakon, Donnie Brasco in Vročino, kjer se je pojavljal bodisi kot gangster bodisi na drugi strani, v vlogi policista. Zviti prodajalec je bil v Glengarry Glen Ross, odsluženi kaznjenec, ki se zaposli kot kuhar in zaljubi v sodelavko v Frankie in Johnny, pokončni upokojeni slepi polkovnik pa v Vonj po ženski. Za zadnjega je po sedmih neuspelih nominacijah končno osvojil prvega in edinega oskarja - 21 let po prvi nominaciji.
V četrtem desetletju kariere je nanizal še filme Hudičev odvetnik, Insomnia, Za vsako ceno, Beneški trgovec in druge. V letu, ko je igralec dopolnil sedemdeset let, bi se tako lahko zasluženo upokojil, a energični igralec in zadnja leta tudi režiser še ni rekel zadnje filmske besede. Pričakujemo ga lahko še v političnem trilerju Son of No One, v še eni ekranizaciji Shakespearja Kralj Lear in filmu Mary Mother of Christ. Še letos pa v HBO-jevem You Do not Know Jack, ki ga je posnel z režiserjem Barryjem Levinsonom.

Književnost njegov glavni vzornik
Kratek in preveč skop pregled Pacinove kariere sklenimo z vzorniki, ob katerih je odraščal. Pravzaprav tistih pravih Alfredo James Pacino, čigar starša sta se ločila, ko je bil star dve leti, ni imel. "Moj navdih je bila predvsem literatura - knjige in igre so postale zelo pomemben del mojega življenja." Svet Tolstoja, Dostojevskega, Balzaca in Shakespearja mu je približal tudi njegov učitelj na Herbert Berghof Studiu Charles Laughton. "Brez tega in mojega prijatelja Charlieja Laughtona ne vem, kaj bi bilo iz mene," je ob neki priložnosti dejal igralec in dodal, da je ravno odnos, ki ga je imel s temi knjigami, spremenil njegovo življenje.
Vabljeni k ogledu nekaj najbolj legendarnih vlog igralca Ala Pacina.