"Biti Slovenec je bilo nevarno"
Slovenci v Benečiji so se zavedali pomena glasila v svojem jeziku in tako je prva številka sprva štirinajstdnevnika Matajurja izšla oktobra leta 1950. Zaradi pritiskov je bilo uredništvo najprej v Vidmu, v 70. letih preteklega stoletja pa se je preselilo v Čedad.

"Razmere so bile težke v tistem času, ker biti Slovenec na tem področju je bilo, bi rekel, nevarno," je pojasnil urednik Novega Matajurja Miha Obit. "Časi so se izboljšali, v Benečiji so nastala razna društva in tistih težav skoraj ni več. Imamo pa druge težave, predvsem, kar se tiče demografskega padca v Benečiji. Mladi se po šolanju vse pogosteje selijo drugam. To je največja skrb danes za nas."

Članki tudi v narečjih
Časopis, ki ga sooblikuje skupno osem novinarjev, poroča o življenju slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini in širše, pomembna je tudi njegova povezovalna in jezikovna vloga. "Imamo članke v standardnem jeziku, pa tudi v raznih različicah slovenskega narečja, od nadiškega, terskega, rezijanskega. To je ena od vlog, ki jih je vedno imel časopis – jezikovno in kulturno. Slovenska beseda pri nas še obstaja, je še živa. To je seveda naša prioriteta," še pove Obit.

Ob 70-letnici izhajanja tednik spremlja nova grafična podoba, bogatijo pa ga tudi vsebine na več straneh. Jubilej bodo na začetku novembra zaznamovali v Špetru z razstavo o prehojeni poti Novega Matajurja in pomenu, ki ga ima še danes.